Čas je, da se pogovorimo o čustvih

V javnosti in tudi znotraj stroke še vedno poteka živahna debata o tem, če, katera in kako kompleksna čustva imajo katere živali. Za namene tega bloga bom to debato zanemarila in predpostavila, da smo vsi dovolj logični in razumemo, da so se čustva tekom evolucije razvijala pri različnih živalih, v različnih oblikah in kompleksnostih s prav določenim namenom.

Radovedna Nula (Foto: Živa Krapež Jeraj)

Signal roke

Večina ljudi pri komunikaciji s svojim psom poleg zvoka (beseda, žvižg, tlesk) namerno uporablja signaliziranje z rokami, saj so tudi raziskave že večkrat pokazale, da imajo psi močno razvito sposobnost interpretacije določenih človeških gibov (Gácsi et al (2004), Hare in Tomasello (2005), Bräuer et al (2006), Miklósi in Soproni (2006), Gácsi et al (2009), Bräuer et al (2013)).

Signal roke za umirjanje psa, ko nekdo pozvoni.

Kdo je kriv?

Po vsakem odmevnem dogodku, kjer je bil vpleten napad psa, se začnejo burne razprave o tem, kaj je botrovalo napadu. Je kriv neodgovoren skrbnik ali je pes napadalnost podedoval od svojih prednikov in je bila nesreča neizogibna? Odgovor je vse prej kot preprost.

Je napadalno vedenje zapisano v genih ali je problem v vzgoji?

Delo z nosom za vsakogar in vsak dan

Že dolgo vemo, da hrana, voda in zavetje omogočajo živalim le preživetje. Za kvalitetno življenje naši spremljevalci potrebujejo tudi gibanje, prijatelje, možnost izbire in mentalno stimulacijo. Eden od načinov mentalne zaposlitve našega psa je delo z nosom.

Delo z nosom pomirja, zaposli pasje možgančke in kosmatinca utrudi.

Brez stresa ni življenja

Pomen stresa v vsakdanjem življenju naših štirinožnih spremljevalcev prepoznavamo šele v zadnjih desetletjih. Znanstvene študije so potrdile, da stres vodi v težave z zdravjem, vpliva na zmanjšano sposobnost koncentracije in učenja ter povzroča razdražljivost, reaktivnost in agresivne odzive na dražljaje iz okolice.

Divja igra kmalu lahko postane za enega ali oba udeleženca neprijetna.

Kaj je stres in kako deluje?

Stres je vsako stanje spremenjene homeostaze v organizmu, ki je lahko fizičnega ali psihičnega oziroma čustvenega  izvora. V takem stanju telo sproži fiziološke, imunske in vedenjske mehanizme, da se organizem lahko prilagodi novonastali situaciji (Berteselli et al., 2005). Prva reakcija organizma pod stresom je sproščanje adrenalina (Beerda et al., 1997), ki telo pripravi na reakcijo bega ali boja. Ta odgovor organizma je nezaveden in se zgodi v trenutku. Žival nanj nima nikakršnega vpliva. 

Razumevanje delovanja stresa nam pomaga razumeti (neželene) reakcije našega psa.

Kaj je socializacija: napačne interpretacije raziskav in pretirani strahovi (2/3)

Socializacija je le eno izmed občutljivih obdobij odraščanja,  ko so mladički izredno dovzetni za vplive okolja in s tem ranljivi za trajne psihološke motnje. Čeprav je vedenje in preference, pridobljene tekom odraščanja, kasneje mogoče prilagoditi ali omiliti z različno stopnjo težavnosti, je najobčutljivejše obdobje za socializacijo nekje med tretjim (3.) in dvanajstim (12.) tednom.

Mladiček naj ostane v leglu čim dlje, saj je za socializacijo najpomembnejša njegova družina. (Foto: Luka Oblak)

»Saj ne bo nič naredil!«

Kot vsako jutro, sva se tudi danes z Diegom odpravila na sprehod. Čeprav je najin cilj opazovati ljudi in predvsem pse, se izogibava prometnim konicam.  Tokrat sva se odpravila na travnik nad mestnim parkom.

Če se le da, si poiščeva varen prostor za opazovanje mimoidočih od daleč.

Vzgoja reaktivnega psa

Ko govorim o reaktivnem psu, imam v mislih psa, ki se zelo hitro odzove na dražljaje iz okolja ali drugače povedano - ima nizek prag vzdražnosti. Največji problem v naši družbi predstavlja negativen odziv na pse in/ali ljudi, ker je po naših merilih to nesprejemljivo. Poleg tega se bom omejila na reaktivnost iz strahu. To že samo po sebi pomeni, da je potrebno najprej poiskati in razumeti vzrok reaktivnosti, preden se lotimo njenega odpravljanja.

Reaktiven pes je pes z nizkim pragom vzdražnosti (toleranca za dražljaje).

Hranjenje iz roke

Hrana je osnova za preživetje vseh živih bitij, ne glede na to, ali gre za ljudi, pse, hrčke, gobe ali rastline. Brez hrane ne preživi nihče. Zatorej je hrana izjemno močan motivator za vse pse, vsa njihova dejanja in vedenja. Odtegovanje hrane je za psa stresno in dolgotrajen stres vodi v vedenjske težave.

Ne govorimo o občasnem priboljšku (ali v tem primeru o zgodovinskem dogodku, ko je Diego prvič poskusil lubenico), ampak o tem, da nekateri psi dobivajo vso ali večino svoje hrane zgolj iz roke vodnika.

Brezpogojna ljubezen?

Božični in novoletni prazniki so čas, ko razmišljamo o svojem življenju, kaj smo dosegli, kaj želimo doseči, kako želimo nadaljevati in kaj spremeniti. Razmišljamo o odnosih, prijateljstvih, družini in dajemo novoletne zaobljube, da se bomo poboljšali tako ali drugače.

Jaz sem razmišljala o tem, zakaj imamo ljudje sploh domače živali oziroma ljubljenčke. Razlogi so seveda različni. Nekateri jih imajo za pomoč, za popestritev življenja, zato, ker potrebujejo gibanje, ali da imajo prijatelja, ki jim daje brezpogojno ljubezen. Živali nas ne obsojajo, ne kritizirajo, se nam ne posmehujejo. Sprejemajo nas take, kot smo. Psom je vseeno, ali imamo dobro službo ali ne, ali imamo čisto stanovanje ali ne, ali imamo slab dan ali ne. Vedno nas imajo radi in vedno so veseli, ko pridemo domov. Ali velja tudi obratno? 

Je ljubezen do domačega ljubljenčka res vedno brezpogojna? (Foto: Luka Mohar)

Sprehod naj bo za psa prijeten

Večina nas ima psa za družinskega člana, prijatelja, spremljevalca. To že samo po sebi pomeni, da mu želimo omogočiti kar najlepše življenje in mu ponuditi največ, kar lahko. Vendar se je nekje med razvojem našega znanja o pasjih potrebah zataknilo. Nekako smo prišli do ideje, da je treba psa fizično izmučiti, da imamo mir v hiši. Vsak dan, dan za dnem. Ob tem scenariju seveda najbolj nastradajo mladiči in stari ter težki psi. Ure in ure aktivnosti, tek po betonu, ki se meri v kilometrih, in neprestano tekanje za žogico, frizbijem in podobno, pomenijo za naše pse stres. Če to počnemo vsak dan, to pomeni kronični stres in kronični stres vodi v vedenjske ter zdravstvene težave.

Če je le možno, na sprehodu psu omogočimo, da lula tam in takrat, ko se mu zahoče.

Kaj bi morali vedeti vzreditelji in novopečeni lastniki psov

Diegov začetek življenja je bil izjemno težak. Stanje, v katerem je bila najdena njegova mama, daje vedeti, da ji življenje ni bilo naklonjeno. Raziskave kažejo, da ima slabo stanje mame v času brejosti lahko hude in trajne posledice na njenih otrocih oziroma mladičih. Ko je bila družinica končno najdena in navidezno rešena, so najditelji naredili drugo usodno napako. Mamo in mladiče so prezgodaj ločili in jih posamično namestili v začasne domove. Ne glede na pasmo ali velikost imajo mladiči, ki so bili prezgodaj odvzeti od mame, značilne težave, ki se kažejo med drugim kot pretirano iskanje pozornosti, reaktivnost na zvoke, prekomeren lajež in uničevalnost (Pierantoni at al, 2011). Te značilnosti in težave pri prezgodnji ločitvi od mame niso lastne samo psom, opažene so tudi pri človeku in drugih živalskih vrstah, kot so opice, podgane in miši.

Ločitev od mame pred 8. tednom starosti je v Sloveniji nezakonita. Za mladička pa je najbolje, če ga pripeljete v nov dom med 9. in 12. tednom starosti.

Pravila pozdravljanja

Ljudje, ki želimo nekoga prijazno pozdraviti ali sprejeti v družbo, se prihajajočemu človeku približamo naravnost, ga gledamo v oči, se nasmehnemo in iztegnemo roko v pozdrav. Odmikanje pogleda in obračanje stran je nevljudno. Pri psih pa je ravno tako vedenje zaželeno. Zaradi te razlike pogosto prihaja do nesporazumov in težav, ki jih tako radi označujemo za vedenjske probleme.

Pasja srečanja potekajo po pravilih vljudnosti, ki se jih uči tudi Diego.

Zakaj traja toliko časa?

Diego je pri meni na prevzgoji skoraj eno leto. Za nekatere očitno mnogo predolgo in do sedaj bi menda morala odpraviti že vse težave. Diego bi moral biti zdaj vrhunsko vzgojen pes, vzornik za vse ostale. Pa ni. Zakaj?

Skupaj sva že skoraj eno leto. (Foto: Luka Mohar)

Diegova statistika (drugi del)

Poleg ugotavljanja, kaj pomembno vpliva na Diegov nivo stresa, sem s frekvenco lajanja poskusila določiti tudi učinkovitost zdravila za hipotiroidizem. Testi so namreč pokazali, da so njegove vrednosti na spodnji meji, kar za tako mladega in aktivnega psa ni dober znak. Razlogi za hipotiroidizem so lahko dedna zasnova, mehanska poškodba ščitnice ali kronični stres ter posledično ovirano delovanje nadlevične žleze.

Nova spletna stran, ki v celoti obravnava težave s ščitnico in bo v kratkem prevedena tudi v slovenščino.

Več o hipotiroidizmu lahko preberete na spletni strani THYROID-AND-DOGS.

Diegova statistika (prvi del)

Veliko sem že pisala o Diegu in njegovih težavah. Precej vemo tudi o vzrokih zanje (med drugim slab začetek življenja, prezgodnja ločitev od mame, neprimerna socializacija, menjava domov, škoda narejena v pasji šoli) in načinih, s katerimi jih poskušam odpraviti. Nekaj številk sem omenila že v junijskem bRlogu, do danes pa se jih je nabralo še nekaj.

Diego ima kar nekaj fizićnih težav, od katerih so nekatere le rahlo moteče oziroma nepijetne, druge pa predstavljajo resno oviro dobremu počutju.

Imate svojega psa pod kontrolo?

V današnjem natrpanem mestnem okolju je izjemno pomembno, da se je pes sposoben soočiti z različnimi izzivi in ne reagira na marsikatero čudo, ki mu prekriža pot. Vse moje varovance učim, kako pomembne so izkušnje in možnost izbire. Pravilna vzgoja in socializacija psa. Najbolje je seveda, če pes pridobi vse potrebno že v dobi odraščanja, nikoli pa ni prepozno.

Imate psa res pod kontrolo? (Avtor fotografije: Luka Mohar)

Look Who's Talking

Ste zgovorni? Koliko besed uporabite na dan? Kolikokrat začnete pogovor? Ste kdaj poskusili preživeti dan v popolni tišini? Če ste, kako zelo težak je bil prvi poskus? Imate psa ali mačko? Se kdaj pogovarjate z njim ali njo? Zakaj torej naši psi (ali mačke) nimajo te pravice? Zakaj je vsak lajež tako zelo nezaželen in tako pogosto označen kot problematično vedenje?

Diego uporablja vokalno komunikacijo pogosteje kot povprečen pes (Avtor fotografije: Luka Mohar)

Vpis v pasjo šolo

Zakorakali smo v september in večina malčkov je že vpisanih v šole. Z veseljem bi napisala, da je to vzpodbudna novica. S strani lastnikov psov mogoče, ker se zavedajo, da potrebujejo pomoč pri vzgoji svojega novega družinskega člana. Pa bodo to res dobili?

Diegu obisk pasje šole v dobi odraščanja ni koristil. Prej obratno - zaradi nerazumevanja njegovih težav mu je šola škodovala. Njegove težave so se potencirale in ob zaključku je sicer poznal ukaze sedi, prostor in čakaj, za življenje pa je bil popolnoma nepripravljen.

Popoln sedi s pozornostjo na vodniku.