 |
| Mladiček naj ostane v leglu čim dlje, saj je za socializacijo najpomembnejša njegova družina. (Foto: Luka Oblak) |
Napačne interpretacije rezultatov raziskav pogosto vodijo v ljudske pripovedi in zmote, ki pa vseeno nosijo drobce resnice.
1. zmota: Socializacija na splošno pomeni, da psa naučimo neodzivnosti na vse dražljaje iz okolice.
Beseda »socializacija« izvira iz latinske besede »socio, sociare«, ki pomeni »združiti, družiti se«. Torej se socializacija nanaša na sposobnost osebka priključiti in znajti se v svoji družbi. Vključitev v družbo ni mogoča, če osebek družbo in dogajanje v njej ignorira. Tekom socializacije se mora naučiti pravilnih in sprejemljivih vedenjskih odzivov v določenih situacijah, kar pa zahteva interakcijo s skupino, v katero naj bi se pes vključil. To torej pomeni, da mora naš odraščajoči pes imeti pozitivno interakcijo tako s psi kot tudi z ljudmi.
2. zmota: Da lahko mladička dobro socializiramo, ga moramo čim prej odvzeti iz legla, najkasneje okoli sedmega (7.) tedna.
Če ne drugega, že naš Zakon o zaščiti živali prepoveduje ločitev mladička od mame pred dopolnjenim osmim (8.) tednom. Namreč, najpomembnejšo vlogo pri socializaciji mladička ima njegova mama in bratje ter sestre. Seveda drugi psi (in ljudje) lahko pri tem pomagajo in socializacijo celo olajšajo, vendar ne morejo nadomestiti mame.
3. zmota: Mladiček se mora do šestnajstega (16.) tedna spoznati z vsemi stvarmi, ljudmi in živalmi, saj kasneje socializacija ni mogoča.
Ta trditev izhaja iz raziskav, ki so pokazale, da pasji mladički, ki odraščajo v popolni izolaciji oziroma popolni odtegnitvi stika z ljudmi do šestnajstega (16.) tedna, kažejo močno izogibanje ljudem. Vendar je pomemben podatek, ki se je nekje po poti izgubil, da mora biti izolacija res popolna – mladiček ne sme imeti prav nobenega stika z nobenim človekom vse skozi to kritično obdobje. Mnoge raziskave so namreč pokazale, da je za normalno socializacijo mladička z ljudmi dovolj nekaj minut druženja z mladičkom vsakih nekaj dni (Mikloši, 2007).
 |
| Splošno pravilo, ki se ga pri socializaciji držimo, je: »Manj je več!«. (Foto: Dogcom.de) |
4. zmota: V obdobju socializacije mora mladiček spoznati vse mogoče v čim večjem številu, s čimer se bo srečeval v svojem življenju.
Čeprav je obdobje odraščanja (znotraj katerega se odvija tudi socializacija) res najbolj občutljivo obdobje, ko se razvijajo preference, nagnjenja in vedenjske poteze našega psa, lahko s pretiranim izpostavljanjem določenim dražljajem naredimo več škode kot koristi. Naš mladiček se v tem času ne razvija le vedenjsko, pač pa tudi fizično in fiziološko. Po vseh svojih značilnostih je le majhen otrok, ki ni sposoben velikih naporov in dolge koncentracije. Splošno pravilo, ki se ga pri socializaciji držimo, je: »Manj je več!«.
5. zmota: Pasji mladiček gre lahko v pasjo šolo šele po opravljenem programu cepljenja (okoli 16. tedna starosti).
Gledano striktno z zdravstvenega (veterinarskega) vidika, v duhu izločitve tveganja izpostavljenosti nalezljivim boleznim, je sicer zgornja trditev utemeljena. Vendar bi v tem primeru mladička morali pustiti pri njegovi mami, bratcih in sestricah vsaj do starosti devet (9) tednov. Raje še malo dlje. Po prihodu v nov dom pa bi mu morali zagotoviti družbo zdravih, mirnih, prijaznih in vzgojenih psov. Ker je to le redkokdaj tako, lahko z izolacijo mladička naredimo veliko škodo, ki pomeni velike vedenjske težave v odraslem obdobju.
Viri in literatura:
Overall K.L.: Manual of Clinikal Behavioral Medicine for Dogs and Cats. Canada: Elsevier, Mosby, 2013.
Miklósi A.: Dog Behaviour, Evolution, and Cognition. Oxford: University press, 2007.
Serpell J.: The Domestic Dog, it's Evolution, behaviour, and interactions with people. Cambridge University Press, 1995.
Ni komentarjev:
Objavite komentar