Kaj je socializacija? (1/3)

Internet, ki je lahko zelo močno orodje za pridobivanje znanja, je poln različnih informacij o vzgoji psov. Mnogo informacij je napačnih ali celo škodljivih, zato si povprečen lastnik psa težko ustvari pravo sliko o tem, kdaj, koliko in kaj njegov pes potrebuje. Ena takih močnih besed, ki povzroča veliko zmede in napačnega razumevanja, je socializacija.

Socializacija je proces, v katerem se pes nauči pravil in odnosov v družbi. (Foto: Dogcom.de)

Vzgoja reaktivnega psa

Ko govorim o reaktivnem psu, imam v mislih psa, ki se zelo hitro odzove na dražljaje iz okolja ali drugače povedano - ima nizek prag vzdražnosti. Največji problem v naši družbi predstavlja negativen odziv na pse in/ali ljudi, ker je po naših merilih to nesprejemljivo. Poleg tega se bom omejila na reaktivnost iz strahu. To že samo po sebi pomeni, da je potrebno najprej poiskati in razumeti vzrok reaktivnosti, preden se lotimo njenega odpravljanja.

Reaktiven pes je pes z nizkim pragom vzdražnosti (toleranca za dražljaje).

Vzpostavljanje dominance med mladiči?

Čeprav je že avtor osnovne teorije dominance, temelječe na raziskavah volkov v ujetništvu, povedal, da je napačno interpretiral oziroma prenesel opazovanja na volkove v naravi, se teorija še kar trdovratno drži med kinologi in lastniki psov.

V leglu se mladiči naučijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ter kateri je najboljši način za dosego cilja.

Brezpogojna ljubezen?

Božični in novoletni prazniki so čas, ko razmišljamo o svojem življenju, kaj smo dosegli, kaj želimo doseči, kako želimo nadaljevati in kaj spremeniti. Razmišljamo o odnosih, prijateljstvih, družini in dajemo novoletne zaobljube, da se bomo poboljšali tako ali drugače.

Jaz sem razmišljala o tem, zakaj imamo ljudje sploh domače živali oziroma ljubljenčke. Razlogi so seveda različni. Nekateri jih imajo za pomoč, za popestritev življenja, zato, ker potrebujejo gibanje, ali da imajo prijatelja, ki jim daje brezpogojno ljubezen. Živali nas ne obsojajo, ne kritizirajo, se nam ne posmehujejo. Sprejemajo nas take, kot smo. Psom je vseeno, ali imamo dobro službo ali ne, ali imamo čisto stanovanje ali ne, ali imamo slab dan ali ne. Vedno nas imajo radi in vedno so veseli, ko pridemo domov. Ali velja tudi obratno? 

Je ljubezen do domačega ljubljenčka res vedno brezpogojna? (Foto: Luka Mohar)

Diegova statistika (prvi del)

Veliko sem že pisala o Diegu in njegovih težavah. Precej vemo tudi o vzrokih zanje (med drugim slab začetek življenja, prezgodnja ločitev od mame, neprimerna socializacija, menjava domov, škoda narejena v pasji šoli) in načinih, s katerimi jih poskušam odpraviti. Nekaj številk sem omenila že v junijskem bRlogu, do danes pa se jih je nabralo še nekaj.

Diego ima kar nekaj fizićnih težav, od katerih so nekatere le rahlo moteče oziroma nepijetne, druge pa predstavljajo resno oviro dobremu počutju.

Vpis v pasjo šolo

Zakorakali smo v september in večina malčkov je že vpisanih v šole. Z veseljem bi napisala, da je to vzpodbudna novica. S strani lastnikov psov mogoče, ker se zavedajo, da potrebujejo pomoč pri vzgoji svojega novega družinskega člana. Pa bodo to res dobili?

Diegu obisk pasje šole v dobi odraščanja ni koristil. Prej obratno - zaradi nerazumevanja njegovih težav mu je šola škodovala. Njegove težave so se potencirale in ob zaključku je sicer poznal ukaze sedi, prostor in čakaj, za življenje pa je bil popolnoma nepripravljen.

Popoln sedi s pozornostjo na vodniku.

Zakaj so težave s ščitnico tako zapostavljene?

Dolgo časa je znanje, ki so ga imeli veterinarji o težavah s ščitnico pri psih, izhajalo iz raziskav na ljudeh. Te so se začele že na začetku 20. stoletja in so pripomogle k razumevanju podobnih težav z žlezo tudi pri naših štirinožnih spremljevalcih. Šele 1980 pa so se raziskovalci začeli spraševati, v kolikšni meri se znaki pri ljudeh in psih v resnici prekrivajo. Ugotovili so, da nekaj podobnosti vsekakor je, obstaja pa tudi nekaj pomembnih razlik. Izjemno pomembna razlika je v presnovi hormonov ščitnice - pri ljudeh se nivo hormonov prepolovi v 24ih urah, pri psih pa v približno 12ih. Slednje je izrednega pomena pri doziranju nadomestka hormona v primeru hipotiroidizma.

Histerija - moje drugo ime

Ena Diegovih bolj prepoznavnih lastnosti je živčnost – skakanje, cviljenje, sopenje, zaganjanje, lajanje, tuljenje, zaletavanje, hlastanje, uničevanje. Beseda živčnost njegovega stanja v resnici ne opiše dovolj dobro, zato sem ga jaz poimenovala histerija. V stanju stresa mu odpove vsa pamet in začnejo se neumnosti.

Neprestano, ponavljajoče se, glasno lajanje je znak frustracije