Čas je, da se pogovorimo o čustvih

V javnosti in tudi znotraj stroke še vedno poteka živahna debata o tem, če, katera in kako kompleksna čustva imajo katere živali. Za namene tega bloga bom to debato zanemarila in predpostavila, da smo vsi dovolj logični in razumemo, da so se čustva tekom evolucije razvijala pri različnih živalih, v različnih oblikah in kompleksnostih s prav določenim namenom.

Radovedna Nula (Foto: Živa Krapež Jeraj)

Tudi psi potrebujejo osebni prostor

V komunikaciji in interakciji z drugimi ljudmi običajno upoštevamo in razumemo pojem osebnega prostora, meje katerega so povsem odvisne od posameznika, njegove vzgoje in družbe, v kateri živi. Podobno velja za pse. Vse pse.

Razlogi, zakaj nekateri ne marajo bližine drugih, so različni.

Vsi psi potrebujejo pasjo družbo

Veliko Diegovih težav izhaja iz njegove velike želje po druženju s psi. Če mu stik s psi ni dovoljen, v njem raste frustracija, ki na koncu vodi v reaktivnost. Dokler sva bila v Sloveniji, sva z veliko podpore in pomoči številnih lastnikov psov to frustracijo uspešno odpravljala. Napredek je bil hiter in skokovit. Potem pa se nama je zgodila izolacija.

Diego in njegov najboljši prijatelj Popo raziskujeta.

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Prvi del)

V prejšnjem bRlogu sem naštela nekaj najpogostejših elementov potrjevanja alfa statusa in tudi omenila, da so nesmiselni, krivični, psu povzročajo frustracije in kvarijo odnos med skrbnikom in psom. Zakaj?

1. Vodja krdela (alfa) naj bi vedno jedel prvi, kar naj bi začeli utrjevati takoj, ko mladička pripeljemo domov.

V naravi sta alfa par mama in oče. Tako kot človeški starši, tudi volkovi vlagajo vso svojo energijo v  preživetje svojih mladičev. Zato mladiči jedo prvi. Če je hrane malo, bo samica raje lačna, kot da bi pustila svoje otroke stradati. Če je hrane v izobilju, vsi jedo hkrati. Velja pravilo "kdor prvi pride, prvi melje". Kaj torej mi sporočamo mladičku, ko ga prisilimo, da lačen čaka, da vsi ostali pred njim pojedo?

Tudi hrano, ki ima za Diega visoko vrednost, mu lahko brez težav vzamem, saj mi zaupa in ve, da tega ne delam brez razloga.

Diegova statistika (prvi del)

Veliko sem že pisala o Diegu in njegovih težavah. Precej vemo tudi o vzrokih zanje (med drugim slab začetek življenja, prezgodnja ločitev od mame, neprimerna socializacija, menjava domov, škoda narejena v pasji šoli) in načinih, s katerimi jih poskušam odpraviti. Nekaj številk sem omenila že v junijskem bRlogu, do danes pa se jih je nabralo še nekaj.

Diego ima kar nekaj fizićnih težav, od katerih so nekatere le rahlo moteče oziroma nepijetne, druge pa predstavljajo resno oviro dobremu počutju.

Look Who's Talking

Ste zgovorni? Koliko besed uporabite na dan? Kolikokrat začnete pogovor? Ste kdaj poskusili preživeti dan v popolni tišini? Če ste, kako zelo težak je bil prvi poskus? Imate psa ali mačko? Se kdaj pogovarjate z njim ali njo? Zakaj torej naši psi (ali mačke) nimajo te pravice? Zakaj je vsak lajež tako zelo nezaželen in tako pogosto označen kot problematično vedenje?

Diego uporablja vokalno komunikacijo pogosteje kot povprečen pes (Avtor fotografije: Luka Mohar)

Izkušnje iz tujine

Konec julija sva se z Diegom odpravila iz vroče Ljubljane v Nemčijo obiskat Sonjo in njeno pasjo šolo Dogcom. Sonja že dolga leta rešuje težave psov in njihovih skrbnikov. Diegu in meni je dobrodušno ponudila pomoč pri odpravljanju njegovih težav.

Učenje sprejemanja zavrnitve v Dogcomovem rastlinjaku