Kako izberemo ustrezno oprsnico in jo pravilno namestimo

Oprsnica je orodje za usmerjanje in obvladovanje psa v našem dinamičnem svetu, polnem pravil, ki so psom pogosto nerazumljiva. Je pripomoček, ki fizično omeji gibanje našega štirinožca in nam omogoči varen ter prijeten sprehod na javni površini.

Ustrezna oprema ne ovira gibanja, ne povzroča bolečine ali poškodb. (Foto: Luka Mohar)

Kaj je socializacija: Kako vzgojiti zadovoljnega psa? (3/3)

Razvijajoči se organizem se ne odziva le pasivno na dražljaje iz okolja, pač pa dejansko “pričakuje” določeno stimulacijo tekom razvoja. To pomeni, da ga moramo v času občutljivih obdobjih (znotraj katerih poteka tudi socializacija) izpostaviti določenim dražljajem. Vendar preobremenjevanje naredi več škode kot koristi! Držimo se pravila: "Manj je več".

Igra s sovrstniki je pomembna, vendar ne sme trajati predolgo.

Kaj je socializacija: napačne interpretacije raziskav in pretirani strahovi (2/3)

Socializacija je le eno izmed občutljivih obdobij odraščanja,  ko so mladički izredno dovzetni za vplive okolja in s tem ranljivi za trajne psihološke motnje. Čeprav je vedenje in preference, pridobljene tekom odraščanja, kasneje mogoče prilagoditi ali omiliti z različno stopnjo težavnosti, je najobčutljivejše obdobje za socializacijo nekje med tretjim (3.) in dvanajstim (12.) tednom.

Mladiček naj ostane v leglu čim dlje, saj je za socializacijo najpomembnejša njegova družina. (Foto: Luka Oblak)

Kaj je socializacija? (1/3)

Internet, ki je lahko zelo močno orodje za pridobivanje znanja, je poln različnih informacij o vzgoji psov. Mnogo informacij je napačnih ali celo škodljivih, zato si povprečen lastnik psa težko ustvari pravo sliko o tem, kdaj, koliko in kaj njegov pes potrebuje. Ena takih močnih besed, ki povzroča veliko zmede in napačnega razumevanja, je socializacija.

Socializacija je proces, v katerem se pes nauči pravil in odnosov v družbi. (Foto: Dogcom.de)

Vzpostavljanje dominance med mladiči?

Čeprav je že avtor osnovne teorije dominance, temelječe na raziskavah volkov v ujetništvu, povedal, da je napačno interpretiral oziroma prenesel opazovanja na volkove v naravi, se teorija še kar trdovratno drži med kinologi in lastniki psov.

V leglu se mladiči naučijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ter kateri je najboljši način za dosego cilja.

Prvi obisk pri veterinarju

Če ste ravnokar pripeljali novega člana v svojo družino, ne glede na to, ali je mladiček ali odrasel pes, kupljen ali posvojen iz zavetišča, ste verjetno že izbrali svojega veterinarja. Če še niste, naredite to čim prej. Izbira veterinarja naj temelji na njegovih referencah, preverljivemu znanju, opremljenosti ambulante (ki omogoča dobro diagnostiko), sodelovanju z drugimi ambulantami in/ali specialisti, odnosu do strank in predvsem na odnosu ter razumevanju pacientov.

Če nam bo pes zaupal tudi pri veterinarju, bo marsikateri poseg lažji in hitrejši. (Foto: animalwellnessmagazine.com)

Kaj bi morali vedeti vzreditelji in novopečeni lastniki psov

Diegov začetek življenja je bil izjemno težak. Stanje, v katerem je bila najdena njegova mama, daje vedeti, da ji življenje ni bilo naklonjeno. Raziskave kažejo, da ima slabo stanje mame v času brejosti lahko hude in trajne posledice na njenih otrocih oziroma mladičih. Ko je bila družinica končno najdena in navidezno rešena, so najditelji naredili drugo usodno napako. Mamo in mladiče so prezgodaj ločili in jih posamično namestili v začasne domove. Ne glede na pasmo ali velikost imajo mladiči, ki so bili prezgodaj odvzeti od mame, značilne težave, ki se kažejo med drugim kot pretirano iskanje pozornosti, reaktivnost na zvoke, prekomeren lajež in uničevalnost (Pierantoni at al, 2011). Te značilnosti in težave pri prezgodnji ločitvi od mame niso lastne samo psom, opažene so tudi pri človeku in drugih živalskih vrstah, kot so opice, podgane in miši.

Ločitev od mame pred 8. tednom starosti je v Sloveniji nezakonita. Za mladička pa je najbolje, če ga pripeljete v nov dom med 9. in 12. tednom starosti.

Kaj potrebujejo mladički?

Pomlad je čas poplave mladičkov. Izkušnje iz zavetišč mi pravijo, da je to težko obdobje, saj zavetišča v tem času pokajo po šivih, ker se mnogo nezaželenih mladičkov znajde pred njihovimi vrati. Kljub temu pa je za posameznike, ki sprejmejo mladička v svoj dom, to čaroben čas. Mala, ljubka kepica, ki je odvisna od nas, ki nam sledi in nam zaupa. Vsaj dokler ne zraste. Takrat mnogi ugotovijo, da je pes zahteven, težaven, hiperaktiven, pogosto celo bolj, kot so pripravljeni ali sposobni obvladati. Kaj se je torej zgodilo? Kje je šlo narobe?

Množice, hrup, zabave in center mesta niso primerni za pse. V obdobju odraščanja lahko pustijo nepopravljive posledice.

Življenje v mestu

Razvoj, način življenja in zagotavljanje finančnega blagostanja nas vedno bolj silita v življenje v mestnem okolju. Vanj poskušamo integrirati svojo svobodo, hobije, družino in seveda tudi svoje spremljevalce ter njihove potrebe. Ne glede na to, kje na svetu živimo, postaja urbano okolje vedno bolj neprijazno do psov oziroma na splošno živali in njihovih skrbnikov. Zato je pomembno, da se kot odgovorni skrbniki tega ne samo zavedamo, ampak poskrbimo, da smo do okolice vsaj korektni in da hkrati svojemu psu zagotovimo vse, kar potrebuje. Seveda življenje s psom v mestnem okolju prinaša določene izzive in ovire, ki pa jih z nekaj načrtovanja in prilagajanja lahko spremenimo sebi v prid.

Ste se kdaj vprašali, kako je videti svet iz pasje perspektive?

Vpis v pasjo šolo

Zakorakali smo v september in večina malčkov je že vpisanih v šole. Z veseljem bi napisala, da je to vzpodbudna novica. S strani lastnikov psov mogoče, ker se zavedajo, da potrebujejo pomoč pri vzgoji svojega novega družinskega člana. Pa bodo to res dobili?

Diegu obisk pasje šole v dobi odraščanja ni koristil. Prej obratno - zaradi nerazumevanja njegovih težav mu je šola škodovala. Njegove težave so se potencirale in ob zaključku je sicer poznal ukaze sedi, prostor in čakaj, za življenje pa je bil popolnoma nepripravljen.

Popoln sedi s pozornostjo na vodniku.

Oprsnica in ovratnica

Ko sem spoznala Diega, ni prenašal natikanja ovratnice, oprsnice, haltija in drugih pripomočkov, s katerimi so našega norčka poskušali obvladati. To je bila verjetno posledica tega, da Diego takrat ni prenašal dotika. Zakaj je bilo temu tako, je v resnici zgodba zase, vsekakor pa je bilo treba nekaj narediti v zvezi s tem.

Začela sva počasi. Diego se je moral naučiti dotika brez prisile, dobiti je moral občutek, da mu raznorazni trakovi, vrvice, ovratnice … ne predstavljajo ničesar hudega. Začela sva tako, da sem nanj počasi in za kratek čas polagala kratke trakove, povoje. Na začetku le za nekaj sekund, nato za par minut itd. Ko ga to ni več vrglo iz tira in se je navadil prenašati občutek povoja na svojem hrbtu, sem povoj na rahlo povila okrog njegovega vratu in prsi. Ponovno najprej le za nekaj sekund, nato za nekaj minut … Ko je povoj lahko prenašal dlje časa, sva začela z navajanjem na ovratnico in kasneje na oprsnico.

Ovratnico sem najprej raztegnila, kolikor se je dalo, ga zvabila s priboljškom in mu jo le položila okoli vratu. Potem sem ovratnico skrajšala tako, da mu je bila prav, in jo začela zapenjati. Velja seveda enako, kot prej – ovratnico je imel najprej na sebi le za nekaj sekund, nato za nekaj minut in ta čas sva počasi podaljševala. 

 

Najprej naj si pes ovratnico ogleda in jo prevoha. Če mu je že ta korak neprijeten, pustimo ovratnico na tleh in počakamo, da se ji sam približa in se z njo spozna.

Tudi jaz sem le človek

Prihod psa v družino je prihod novega družinskega člana, na katerega se moramo dobro pripraviti. Kakovost našega odnosa in sobivanja z njim je odvisna od tega, kako dobre temelje položimo. Bolj kot se potrudimo pri prvih korakih, bolj smo potrpežljivi in uvidevni, večjo verjetnost imamo, da bomo vzgojili čudovitega prijatelja in sopotnika. Najbolj občutljivi so začetki pri mladičkih in pri psih, ki imajo zelo omejene izkušnje v življenju. Pri njih se moramo toliko bolj potruditi, da jim olajšamo prihod k neznanim ljudem in v neznano okolje, ki naj bi jim nekoč predstavljalo ljubeč dom.

Diegu je bil normalen razvoj mladička onemogočen. Kaj točno se je dogajalo in kako so do njegove vzgoje pristopali v njegovi zgodnji mladosti, ne vem. V resnici niti ni pomembno, saj je bilo več kot očitno, da je bil mladiček preobremenjen in zato že v rani mladosti pod grozljivim stresom, kar mu je preprečilo raziskovanje in spoznavanje sveta. Zdaj menda že dobro vemo, da stres onemogoča učenje in uničuje možganske celice. Kronični stres in napačen pristop k reševanju njegovih težav se je nadaljeval skozi celo obdobje njegovega odraščanja. Posledično vse faze razvoja preživlja v zadnjih nekaj mesecih pri meni.

Premočen odriv za skok čez nizko oviro nakazuje na pomanjkanje zavedanja položaja telesa v prostoru in neizkušenost pri ocenjevanju razdalj.