Prazniki niso stresni le zaradi petard in ognjemetov

Konec decembra se hitro približuje, ljudje so vedno bolj vznemirjeni in veseljaško razpoloženi. V naši okolici je zaenkrat še bolj ali manj mirno. Nekaj kilometrov stran pa poteka tradicionalni božični sejem, kar privabi ljudi od blizu in daleč. Mesto je pisano in polno navdušenih, zabave željnih ljudi, bleščijo se lučke vseh oblik in barv, iz različnih koncev prihaja raznolika, glasna glasba in v zraku je zaznati močan vonj po kuhanem vinu in slaščicah. Na mojo veliko žalost vso to zabavo (pre)večkrat prekine oster lajež ali glasen otroški jok.

Med prazniki pazite, da koščki hrane ne "padejo" pod mizo prevečkrat.

Rastne plošče in pritrdišča mišic – zakaj se mladiči uspešno razvijajo takrat, ko je vadba primerna starosti?

(Prevedeno in objavljeno z dovoljenjem avtorja. Originalen članek na povezavi DogWorks Fitness)

»Nezrela, razvijajoča se telesa ne morejo prenašati prekomernega fizičnega stresa, ne da bi utrpela dolgotrajne, negativne posledice«. 

Kako izberemo ustrezno oprsnico in jo pravilno namestimo

Oprsnica je orodje za usmerjanje in obvladovanje psa v našem dinamičnem svetu, polnem pravil, ki so psom pogosto nerazumljiva. Je pripomoček, ki fizično omeji gibanje našega štirinožca in nam omogoči varen ter prijeten sprehod na javni površini.

Ustrezna oprema ne ovira gibanja, ne povzroča bolečine ali poškodb. (Foto: Luka Mohar)

Tudi psi potrebujejo osebni prostor

V komunikaciji in interakciji z drugimi ljudmi običajno upoštevamo in razumemo pojem osebnega prostora, meje katerega so povsem odvisne od posameznika, njegove vzgoje in družbe, v kateri živi. Podobno velja za pse. Vse pse.

Razlogi, zakaj nekateri ne marajo bližine drugih, so različni.

Kaj je socializacija: Kako vzgojiti zadovoljnega psa? (3/3)

Razvijajoči se organizem se ne odziva le pasivno na dražljaje iz okolja, pač pa dejansko “pričakuje” določeno stimulacijo tekom razvoja. To pomeni, da ga moramo v času občutljivih obdobjih (znotraj katerih poteka tudi socializacija) izpostaviti določenim dražljajem. Vendar preobremenjevanje naredi več škode kot koristi! Držimo se pravila: "Manj je več".

Igra s sovrstniki je pomembna, vendar ne sme trajati predolgo.

Pripravljeni na zimo?

Temperature so se v zadnjih dneh spustile proti ali celo pod ničlo. Pri nas so zapadle tudi že prve snežinke. Večina med nami je poletne oblekice potisnila na konec omare in v ospredje postavila puloverje in bunde. Kaj pa ste pripravili za vašega psa?

Zima  je čudovita, nanjo pa se moramo pripraviti.

Izpolnjujete osnovne potrebe svojega psa?

Hrana, voda in zavetje so osnovne potrebe za preživetje vsakega živega bitja.

Za zagotavljanje zdravja, dobrega počutja in razvoja mora biti hrana kakovostna. Osnovno pravilo pravi, da je manj predelana hrana boljša. Tako dobimo lestvico, kjer je na dnu briketirana hrana, sledi mokra hrana v pločevinkah, nato kuhana in na koncu surova hrana. Pri tem pa ima velik pomen prilagajanje prehrane posamezniku. To preprosto pomeni, da ne obstaja ena, absolutno pravilna formula, kako pripraviti obrok, ki je najustreznejši za vašega psa.

Ste že kdaj poskusili ponuditi psu različne jedi?

Sprehod naj bo za psa prijeten

Večina nas ima psa za družinskega člana, prijatelja, spremljevalca. To že samo po sebi pomeni, da mu želimo omogočiti kar najlepše življenje in mu ponuditi največ, kar lahko. Vendar se je nekje med razvojem našega znanja o pasjih potrebah zataknilo. Nekako smo prišli do ideje, da je treba psa fizično izmučiti, da imamo mir v hiši. Vsak dan, dan za dnem. Ob tem scenariju seveda najbolj nastradajo mladiči in stari ter težki psi. Ure in ure aktivnosti, tek po betonu, ki se meri v kilometrih, in neprestano tekanje za žogico, frizbijem in podobno, pomenijo za naše pse stres. Če to počnemo vsak dan, to pomeni kronični stres in kronični stres vodi v vedenjske ter zdravstvene težave.

Če je le možno, na sprehodu psu omogočimo, da lula tam in takrat, ko se mu zahoče.

Kaj potrebujejo mladički?

Pomlad je čas poplave mladičkov. Izkušnje iz zavetišč mi pravijo, da je to težko obdobje, saj zavetišča v tem času pokajo po šivih, ker se mnogo nezaželenih mladičkov znajde pred njihovimi vrati. Kljub temu pa je za posameznike, ki sprejmejo mladička v svoj dom, to čaroben čas. Mala, ljubka kepica, ki je odvisna od nas, ki nam sledi in nam zaupa. Vsaj dokler ne zraste. Takrat mnogi ugotovijo, da je pes zahteven, težaven, hiperaktiven, pogosto celo bolj, kot so pripravljeni ali sposobni obvladati. Kaj se je torej zgodilo? Kje je šlo narobe?

Množice, hrup, zabave in center mesta niso primerni za pse. V obdobju odraščanja lahko pustijo nepopravljive posledice.

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Drugi del)

Tudi v tokratnem bRlogu nadaljujemo z razlago, zakaj so nekateri elementi teorije dominance, ki je bila že večkrat ovržena in bi morala biti le še del zgodovine, nesmiselni in celo škodljivi. Oglejmo si naslednja tri pravila po teoriji dominance.

Diego spi v postelji z mano (včasih tudi na meni), pa zato ni prav nič "dominanten".

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Prvi del)

V prejšnjem bRlogu sem naštela nekaj najpogostejših elementov potrjevanja alfa statusa in tudi omenila, da so nesmiselni, krivični, psu povzročajo frustracije in kvarijo odnos med skrbnikom in psom. Zakaj?

1. Vodja krdela (alfa) naj bi vedno jedel prvi, kar naj bi začeli utrjevati takoj, ko mladička pripeljemo domov.

V naravi sta alfa par mama in oče. Tako kot človeški starši, tudi volkovi vlagajo vso svojo energijo v  preživetje svojih mladičev. Zato mladiči jedo prvi. Če je hrane malo, bo samica raje lačna, kot da bi pustila svoje otroke stradati. Če je hrane v izobilju, vsi jedo hkrati. Velja pravilo "kdor prvi pride, prvi melje". Kaj torej mi sporočamo mladičku, ko ga prisilimo, da lačen čaka, da vsi ostali pred njim pojedo?

Tudi hrano, ki ima za Diega visoko vrednost, mu lahko brez težav vzamem, saj mi zaupa in ve, da tega ne delam brez razloga.

Življenje v mestu

Razvoj, način življenja in zagotavljanje finančnega blagostanja nas vedno bolj silita v življenje v mestnem okolju. Vanj poskušamo integrirati svojo svobodo, hobije, družino in seveda tudi svoje spremljevalce ter njihove potrebe. Ne glede na to, kje na svetu živimo, postaja urbano okolje vedno bolj neprijazno do psov oziroma na splošno živali in njihovih skrbnikov. Zato je pomembno, da se kot odgovorni skrbniki tega ne samo zavedamo, ampak poskrbimo, da smo do okolice vsaj korektni in da hkrati svojemu psu zagotovimo vse, kar potrebuje. Seveda življenje s psom v mestnem okolju prinaša določene izzive in ovire, ki pa jih z nekaj načrtovanja in prilagajanja lahko spremenimo sebi v prid.

Ste se kdaj vprašali, kako je videti svet iz pasje perspektive?

Delovne počitnice

Z Diegom se ponovno odpravljava v tujino, tokrat za malo dlje časa. Odsotnost je namenjena praksi v teoriji pridobljenega znanja pri odpravljanju vedenjskih težav psov, hkrati pa bova čas izkoristila za Diegov hitrejši napredek. Trenutno sva na točki, ko je fant tako zelo napredoval, da mu možgani delajo s polno paro. Zdaj je trenutek, ko ga je potrebno usmeriti v koristne dejavnosti, da ne dela neumnosti (npr. kraja predmetov z miz, polic, omar). Začela sva s sledenjem in Diego v delu prav blesti. Dojema bliskovito hitro in učenje mu je v veselje.

Iskanje izgubljenih predmetov v gozdu je Diegu v neizmerno veselje.

Ker se bova oba koncentrirala na delo, bo Diegov bRlog na počitnicah do 26. avgusta. Takrat pa bova imela verjetno veliko novih in zanimivih izkušenj, ki jih bova delila z vami. Še vedno pa se bomo javljali preko Diegovega FB.

Oprsnica in ovratnica

Ko sem spoznala Diega, ni prenašal natikanja ovratnice, oprsnice, haltija in drugih pripomočkov, s katerimi so našega norčka poskušali obvladati. To je bila verjetno posledica tega, da Diego takrat ni prenašal dotika. Zakaj je bilo temu tako, je v resnici zgodba zase, vsekakor pa je bilo treba nekaj narediti v zvezi s tem.

Začela sva počasi. Diego se je moral naučiti dotika brez prisile, dobiti je moral občutek, da mu raznorazni trakovi, vrvice, ovratnice … ne predstavljajo ničesar hudega. Začela sva tako, da sem nanj počasi in za kratek čas polagala kratke trakove, povoje. Na začetku le za nekaj sekund, nato za par minut itd. Ko ga to ni več vrglo iz tira in se je navadil prenašati občutek povoja na svojem hrbtu, sem povoj na rahlo povila okrog njegovega vratu in prsi. Ponovno najprej le za nekaj sekund, nato za nekaj minut … Ko je povoj lahko prenašal dlje časa, sva začela z navajanjem na ovratnico in kasneje na oprsnico.

Ovratnico sem najprej raztegnila, kolikor se je dalo, ga zvabila s priboljškom in mu jo le položila okoli vratu. Potem sem ovratnico skrajšala tako, da mu je bila prav, in jo začela zapenjati. Velja seveda enako, kot prej – ovratnico je imel najprej na sebi le za nekaj sekund, nato za nekaj minut in ta čas sva počasi podaljševala. 

 

Najprej naj si pes ovratnico ogleda in jo prevoha. Če mu je že ta korak neprijeten, pustimo ovratnico na tleh in počakamo, da se ji sam približa in se z njo spozna.

V leru ali prosti tek

Kot otrok sem cenila svobodo vsega živega in neživega (na primer helijevega balona). Tekom odraščanja se je tej pravici do svobode pridružila skrb za varnost. V času, ko sem se s Polonino in Sarino pomočjo uvajala v svet zavrženih in zapuščenih živali, je skrb za varnost prerasla v stisko in močno potrebo po nadzoru vsakega giba živali v moji oskrbi. Dobra stran tega je bila, da sem se dobro naučila opazovati gibanje, kar mi še vedno marsikdaj zelo prav pride. Slaba pa, da sem s tem močno omejevala kvaliteto življenja mojih živali. V zadnjih nekaj letih pa sem končno našla zdravo mejo med svobodo in varnostjo.