Psi in glasba

Nedavno sem naletela na zanimivo raziskavo o učinku klasične glasbe na počutje psov. Čeprav so bile izvedene številne študije o pozitivnem učinku klasične glasbe na ljudi in tudi nekaj študij na drugih živalih (slonih, opicah, kravah itd.), je raziskav o učinku na pse malo.

Vir slike: musiceon.com

Kaj bi morali vedeti vzreditelji in novopečeni lastniki psov

Diegov začetek življenja je bil izjemno težak. Stanje, v katerem je bila najdena njegova mama, daje vedeti, da ji življenje ni bilo naklonjeno. Raziskave kažejo, da ima slabo stanje mame v času brejosti lahko hude in trajne posledice na njenih otrocih oziroma mladičih. Ko je bila družinica končno najdena in navidezno rešena, so najditelji naredili drugo usodno napako. Mamo in mladiče so prezgodaj ločili in jih posamično namestili v začasne domove. Ne glede na pasmo ali velikost imajo mladiči, ki so bili prezgodaj odvzeti od mame, značilne težave, ki se kažejo med drugim kot pretirano iskanje pozornosti, reaktivnost na zvoke, prekomeren lajež in uničevalnost (Pierantoni at al, 2011). Te značilnosti in težave pri prezgodnji ločitvi od mame niso lastne samo psom, opažene so tudi pri človeku in drugih živalskih vrstah, kot so opice, podgane in miši.

Ločitev od mame pred 8. tednom starosti je v Sloveniji nezakonita. Za mladička pa je najbolje, če ga pripeljete v nov dom med 9. in 12. tednom starosti.

Kaj potrebujejo mladički?

Pomlad je čas poplave mladičkov. Izkušnje iz zavetišč mi pravijo, da je to težko obdobje, saj zavetišča v tem času pokajo po šivih, ker se mnogo nezaželenih mladičkov znajde pred njihovimi vrati. Kljub temu pa je za posameznike, ki sprejmejo mladička v svoj dom, to čaroben čas. Mala, ljubka kepica, ki je odvisna od nas, ki nam sledi in nam zaupa. Vsaj dokler ne zraste. Takrat mnogi ugotovijo, da je pes zahteven, težaven, hiperaktiven, pogosto celo bolj, kot so pripravljeni ali sposobni obvladati. Kaj se je torej zgodilo? Kje je šlo narobe?

Množice, hrup, zabave in center mesta niso primerni za pse. V obdobju odraščanja lahko pustijo nepopravljive posledice.

Kako psi uporabljajo čutila?

Verjetno so nas vse že od malih nog učili, da imajo psi izjemno dobro razvito čutilo za voh. Tisti, ki smo se malo bolj zanimali za pasji svet, smo lahko v marsikateri knjigi prebrali, da psi vidijo svet drugače kot mi, in sicer skozi vonjave, ki jih obdajajo. Mnogo še vedno verjamejo, da psi vidijo svet v sivih tonih, črno - belo. Zahvaljujoč številnim raziskavam danes vemo, da ni tako.

Psi so po naravi lovci. To pomeni, da morajo svoj plen opaziti hitro. Temu služijo tudi njihove oči, ki so prilagojene zaznavanju gibanja. V nasprotju z nami, ki smo bolj občutljivi na podrobnosti v naši vidni sliki, so psi prilagojeni temu, da izjemno hitro opazijo vsako gibanje. Vsak premik v njih vzbudi avtomatski odziv - plenski nagon. Če to prevedemo v naš svet, kjer se neprestano vse premika (avtomobili, kolesarji, ljudje, živali), lažje razumemo, zakaj ima toliko psov težave z lovljenjem kolesarjev, tekačev in avtomobilov. To nikakor ne pomeni, da psi mislijo, da bi bilo kolo primerna večerja. Pomeni samo, da se v njih vzbudi nezavedna, avtomatična, nagonska reakcija, ki se ji ne morejo upreti.

Skeniranje okolice z očmi.