Bodite sočutni do svojega inštruktorja

Avtorica:   Taryn Blyth

Prevedla: Maja Pticar

 Upam, da tale objava ni preveč samopašna, vendar ker imam veliko kinoloških kolegov, ki jim je težko, mislim, da je potrebno o temi spregovoriti. V kinologiji sta utrujenost zaradi sočutja ter izgorelost pogosta pojava, zato upam, da bo ta zapis morda pomagal ljudem razumeti kaj inštruktorji in kinološki behavioristi doživljamo; morda vas bo spodbudil tudi k temu, da nam boste šli malce bolj nasproti s sočutjem in prijazno besedo.

Nula (Foto: Ziva Krapez Jeraj)

Moja zgodba: Srečen pes ali šov za druge?

Petra Bernik, dolgoletna inštruktorica v pasji šoli, je bila na mojo prošnjo pripravljena deliti zgodbo o poti do srečnega življenja s svojo psičko Roo. Upam, da boste v zapisu uživali tako kot jaz.


Utrujen pes je srečen pes. Stavek, ki ga lastnik psa v sodobni kinologiji sreča za vsakim vogalom. Sama sem ga z nakupom drugega psa tudi popolnoma ponotranjila in ga živela dan za dnem. Razloženo mi je bilo, da je potrebno psa - da bo priden in srečen - fizično zaposliti z dejavnostmi kot so tek ob kolesu, metanje in prinašanje žogic, frizbija, agility, dolgi aktivni sprehodi in tudi mentalno, kot primer pa je bilo največkrat podano učenje raznoraznih trikov. Slišalo se je razburljivo - preživljanje časa s psi mi je bilo vedno všeč, še posebno, če to pomeni, da je tako razgibano. Odločila sem se, da bo moj pes res srečen - počel bo vse to in še več. Pa je bil res?

Strmeč pogled in dvignjena taca dajeta vedeti, da Roo ni sproščena. (Foto: Petra Bernik)

Vzgoja reaktivnega psa

Ko govorim o reaktivnem psu, imam v mislih psa, ki se zelo hitro odzove na dražljaje iz okolja ali drugače povedano - ima nizek prag vzdražnosti. Največji problem v naši družbi predstavlja negativen odziv na pse in/ali ljudi, ker je po naših merilih to nesprejemljivo. Poleg tega se bom omejila na reaktivnost iz strahu. To že samo po sebi pomeni, da je potrebno najprej poiskati in razumeti vzrok reaktivnosti, preden se lotimo njenega odpravljanja.

Reaktiven pes je pes z nizkim pragom vzdražnosti (toleranca za dražljaje).

Vzpostavljanje dominance med mladiči?

Čeprav je že avtor osnovne teorije dominance, temelječe na raziskavah volkov v ujetništvu, povedal, da je napačno interpretiral oziroma prenesel opazovanja na volkove v naravi, se teorija še kar trdovratno drži med kinologi in lastniki psov.

V leglu se mladiči naučijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ter kateri je najboljši način za dosego cilja.

Hranjenje iz roke

Hrana je osnova za preživetje vseh živih bitij, ne glede na to, ali gre za ljudi, pse, hrčke, gobe ali rastline. Brez hrane ne preživi nihče. Zatorej je hrana izjemno močan motivator za vse pse, vsa njihova dejanja in vedenja. Odtegovanje hrane je za psa stresno in dolgotrajen stres vodi v vedenjske težave.

Ne govorimo o občasnem priboljšku (ali v tem primeru o zgodovinskem dogodku, ko je Diego prvič poskusil lubenico), ampak o tem, da nekateri psi dobivajo vso ali večino svoje hrane zgolj iz roke vodnika.

Kaj je nagrada in kaj je kazen?

Na predavanjih zelo rada vprašam, kaj poslušalci mislijo, da za psa pomeni nagrada. Odgovori so precej običajni: hrana, priboljšek, dobro meso, igrača, najljubša igrača, božanje, pohvala. Ste se kdaj vprašali, kaj je nagrada za vašega psa? Ste kdaj vprašali svojega psa? 

Veste, katera nagrada največ pomeni vašemu štirinožcu?

Kaj potrebujejo mladički?

Pomlad je čas poplave mladičkov. Izkušnje iz zavetišč mi pravijo, da je to težko obdobje, saj zavetišča v tem času pokajo po šivih, ker se mnogo nezaželenih mladičkov znajde pred njihovimi vrati. Kljub temu pa je za posameznike, ki sprejmejo mladička v svoj dom, to čaroben čas. Mala, ljubka kepica, ki je odvisna od nas, ki nam sledi in nam zaupa. Vsaj dokler ne zraste. Takrat mnogi ugotovijo, da je pes zahteven, težaven, hiperaktiven, pogosto celo bolj, kot so pripravljeni ali sposobni obvladati. Kaj se je torej zgodilo? Kje je šlo narobe?

Množice, hrup, zabave in center mesta niso primerni za pse. V obdobju odraščanja lahko pustijo nepopravljive posledice.

Pazite, komu zaupate vzgojo svojega psa!

Čeprav marsikomu niti na kraj pameti ne pade, da bi podvomil v besede svojega pasjega inštruktorja, je dejstvo, da v Sloveniji (in večjem delu preostalega sveta) ni nobenega nadzora nad tem, kdo lahko odpre pasjo šolo, pasji vrtec ali pasji hotel. Za pasji vrtec ali pasji hotel sicer obstajajo osnovni predpisi, ki pa se nanašajo na razpoložljivi prostor in nimajo prav nobene zveze s strokovno usposobljenostjo osebja in njihovo primernostjo za vzgojo ali celo prevzgojo psov.

Fizično kaznovanje in izkazovanje premoči nad psom vodi v agresijo.

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Drugi del)

Tudi v tokratnem bRlogu nadaljujemo z razlago, zakaj so nekateri elementi teorije dominance, ki je bila že večkrat ovržena in bi morala biti le še del zgodovine, nesmiselni in celo škodljivi. Oglejmo si naslednja tri pravila po teoriji dominance.

Diego spi v postelji z mano (včasih tudi na meni), pa zato ni prav nič "dominanten".

Še verjamete v teorijo dominance in alfa status?

Pred približno pol stoletja je prišla na plano teorija dominance, ki je slonela na opazovanju volkov v ujetništvu in predpostavki, da je pes udomačen volk. Teorija predpostavlja, da se hierarhija v volčjem krdelu vzpostavlja in vzdržuje z izkazovanjem moči in uveljavljanjem pravice najmočnejšega. Če se najmočnejšemu, imenovanemu alfa volk, kdo postavi po robu, ga ta takoj postavi na njegovo mesto z neizprosnim izkazovanjem premoči. Ker je pes samo udomačen volk, naj bi to pomenilo, da se obnaša enako in zatorej moramo mi, skrbniki, vzdrževati status alfa volka. Če tega ne naredimo, si bo namesto nas ta status (nasilno) izboril pes.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo objavljenih veliko raziskav, s pomočjo katerih bi morali zgornjo teorijo že zdavnaj ovreči. Celo David Mech, avtor knjige The Wolf: Ecology and Behavior of an Endangered Species, ki je dala teoriji znanstveno osnovo, je spoznal svojo zmoto in to tudi javno objavil. Teorija dominance pa vseeno trmasto vztraja in otežuje življenje tako našim kosmatim spremljevalcem kot njihovim skrbnikom.

Položaj članov krdela na sprehodu nima nobenega vpliva na status vodje.

Življenje v mestu

Razvoj, način življenja in zagotavljanje finančnega blagostanja nas vedno bolj silita v življenje v mestnem okolju. Vanj poskušamo integrirati svojo svobodo, hobije, družino in seveda tudi svoje spremljevalce ter njihove potrebe. Ne glede na to, kje na svetu živimo, postaja urbano okolje vedno bolj neprijazno do psov oziroma na splošno živali in njihovih skrbnikov. Zato je pomembno, da se kot odgovorni skrbniki tega ne samo zavedamo, ampak poskrbimo, da smo do okolice vsaj korektni in da hkrati svojemu psu zagotovimo vse, kar potrebuje. Seveda življenje s psom v mestnem okolju prinaša določene izzive in ovire, ki pa jih z nekaj načrtovanja in prilagajanja lahko spremenimo sebi v prid.

Ste se kdaj vprašali, kako je videti svet iz pasje perspektive?

Imate svojega psa pod kontrolo?

V današnjem natrpanem mestnem okolju je izjemno pomembno, da se je pes sposoben soočiti z različnimi izzivi in ne reagira na marsikatero čudo, ki mu prekriža pot. Vse moje varovance učim, kako pomembne so izkušnje in možnost izbire. Pravilna vzgoja in socializacija psa. Najbolje je seveda, če pes pridobi vse potrebno že v dobi odraščanja, nikoli pa ni prepozno.

Imate psa res pod kontrolo? (Avtor fotografije: Luka Mohar)

Šepetalka psom

Kdorkoli se ukvarja s psi, ne glede na to, ali gre za pasjo šolo, prevzgojo ali pomoč zapuščenim psom, je verjetno že doživel navdušenje ljudi nad svojimi sposobnostmi. V navalu navdušenja te ljudje kmalu okitijo z nazivom "šepetalec psom". Trenutno najbolj znan je seveda znameniti Cesar Millan, čigar oddajo lahko spremljamo tudi v Sloveniji. Daleč od tega, da bi bil prvi ali edini. Tudi med slovenskimi kinologi se najdejo taki, ki si samoiniciativno ali s pomočjo medijev nadenejo laskavi naziv "šepetalca psom".

Avtor fotografije: Luka Mohar

Vpis v pasjo šolo

Zakorakali smo v september in večina malčkov je že vpisanih v šole. Z veseljem bi napisala, da je to vzpodbudna novica. S strani lastnikov psov mogoče, ker se zavedajo, da potrebujejo pomoč pri vzgoji svojega novega družinskega člana. Pa bodo to res dobili?

Diegu obisk pasje šole v dobi odraščanja ni koristil. Prej obratno - zaradi nerazumevanja njegovih težav mu je šola škodovala. Njegove težave so se potencirale in ob zaključku je sicer poznal ukaze sedi, prostor in čakaj, za življenje pa je bil popolnoma nepripravljen.

Popoln sedi s pozornostjo na vodniku.

Utrujen pes je priden pes

Diegova pot do trenutnega stanja kroničnega stresa se je začela že zelo kmalu. Kako je njegova mama prišla v gozd, kjer so jo našli skupaj z osmimi mladiči, ne vemo. Vemo pa, da tak začetek življenja ne samo, da ni prijeten, ampak pušča posledice. Enako kot tudi prezgodnja ločitev od mame, prvi neprimeren začasni dom in hitra selitev v drugi dom, kjer pa so se njegove težavnosti vendarle lotili po pameti – vpisali so se v pasjo šolo. Med navodili, ki so jih dobili za domov, je bilo med drugim, da je treba psa utruditi, pa potem ne bo več povzročal težav. Seveda poslušaš svojega inštruktorja, priznanega kinologa, ki zase pravi, da je eden najboljših v Sloveniji. Si upaš sploh za trenutek podvomiti o njegovih besedah?