Imam doma izšolanega volka?

Ljudje imamo v naših genih zapisan strah pred velikimi plenilci, med katere spada tudi volk. Je velik, hiter, okreten, ima velike čekane, bolje sliši in voha kot mi ter ponoči tudi bolje vidi. Čeprav v Sloveniji že 100 let ni bilo zabeleženega napada volka na človeka (www.volkovi.si), nam zgodba o Rdeči kapici v naši domišljiji še vedno riše grozno zver. Ker vemo, da sta volk in pes v tesnem sorodstvu, ali to pomeni, da smo v naš dom spustili nevarnega volka?

Si naš dom delimo z volkom, ki se ga moramo bati?

Vzpostavljanje dominance med mladiči?

Čeprav je že avtor osnovne teorije dominance, temelječe na raziskavah volkov v ujetništvu, povedal, da je napačno interpretiral oziroma prenesel opazovanja na volkove v naravi, se teorija še kar trdovratno drži med kinologi in lastniki psov.

V leglu se mladiči naučijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ter kateri je najboljši način za dosego cilja.

Kdaj kazen deluje?

Pred kratkim sem naletela na zanimiv prispevek avtorice Eileen Anderson z naslovom "Don’t Be Callous: How Punishment Can Go Wrong". Ker besedilo zelo dobro in nazorno opisuje probleme s kaznovanjem, sem se z Eileeninim dovoljenjem odločila, da ga prevedem oziroma povzamem. 

Prispevek vsebuje tudi opise raziskav iz petdesetih in šestdesetih let, ki znajo občutljive bralce pretresti, vseeno pa upam, da ga boste vsi uspeli prebrati do konca. Citirane raziskave so vključene v današnje učbenike  o teoriji učenja in se precej razlikujejo od vsakdanje predstave o kaznovanju. 

Vir: Eileen and dogs

Graf prikazuje značilen odziv na blago do srednjo stopnjo kaznovanja. Vodoravna (X-os) predstavlja posamezne ponovitve skozi čas. Navpična (Y-os) predstavlja povprečni delež zatrtega vedenja. Oblika grafa grobo ustreza frekvenci pojavljanja vedenja. 

Čeprav ima kaznovanje lahko številne stranske, neželene in neprijetne posledice, se dotični prispevek dotakne predvsem vprašanja učinkovitosti kaznovanja. Kazen je v tem primeru definirana kot vsak dogodek ali dejanje, ki se zgodi, da se vedenje ustavi, saj se hoče žival kazni izogniti.

Pazite, komu zaupate vzgojo svojega psa!

Čeprav marsikomu niti na kraj pameti ne pade, da bi podvomil v besede svojega pasjega inštruktorja, je dejstvo, da v Sloveniji (in večjem delu preostalega sveta) ni nobenega nadzora nad tem, kdo lahko odpre pasjo šolo, pasji vrtec ali pasji hotel. Za pasji vrtec ali pasji hotel sicer obstajajo osnovni predpisi, ki pa se nanašajo na razpoložljivi prostor in nimajo prav nobene zveze s strokovno usposobljenostjo osebja in njihovo primernostjo za vzgojo ali celo prevzgojo psov.

Fizično kaznovanje in izkazovanje premoči nad psom vodi v agresijo.

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Drugi del)

Tudi v tokratnem bRlogu nadaljujemo z razlago, zakaj so nekateri elementi teorije dominance, ki je bila že večkrat ovržena in bi morala biti le še del zgodovine, nesmiselni in celo škodljivi. Oglejmo si naslednja tri pravila po teoriji dominance.

Diego spi v postelji z mano (včasih tudi na meni), pa zato ni prav nič "dominanten".

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Prvi del)

V prejšnjem bRlogu sem naštela nekaj najpogostejših elementov potrjevanja alfa statusa in tudi omenila, da so nesmiselni, krivični, psu povzročajo frustracije in kvarijo odnos med skrbnikom in psom. Zakaj?

1. Vodja krdela (alfa) naj bi vedno jedel prvi, kar naj bi začeli utrjevati takoj, ko mladička pripeljemo domov.

V naravi sta alfa par mama in oče. Tako kot človeški starši, tudi volkovi vlagajo vso svojo energijo v  preživetje svojih mladičev. Zato mladiči jedo prvi. Če je hrane malo, bo samica raje lačna, kot da bi pustila svoje otroke stradati. Če je hrane v izobilju, vsi jedo hkrati. Velja pravilo "kdor prvi pride, prvi melje". Kaj torej mi sporočamo mladičku, ko ga prisilimo, da lačen čaka, da vsi ostali pred njim pojedo?

Tudi hrano, ki ima za Diega visoko vrednost, mu lahko brez težav vzamem, saj mi zaupa in ve, da tega ne delam brez razloga.

Še verjamete v teorijo dominance in alfa status?

Pred približno pol stoletja je prišla na plano teorija dominance, ki je slonela na opazovanju volkov v ujetništvu in predpostavki, da je pes udomačen volk. Teorija predpostavlja, da se hierarhija v volčjem krdelu vzpostavlja in vzdržuje z izkazovanjem moči in uveljavljanjem pravice najmočnejšega. Če se najmočnejšemu, imenovanemu alfa volk, kdo postavi po robu, ga ta takoj postavi na njegovo mesto z neizprosnim izkazovanjem premoči. Ker je pes samo udomačen volk, naj bi to pomenilo, da se obnaša enako in zatorej moramo mi, skrbniki, vzdrževati status alfa volka. Če tega ne naredimo, si bo namesto nas ta status (nasilno) izboril pes.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo objavljenih veliko raziskav, s pomočjo katerih bi morali zgornjo teorijo že zdavnaj ovreči. Celo David Mech, avtor knjige The Wolf: Ecology and Behavior of an Endangered Species, ki je dala teoriji znanstveno osnovo, je spoznal svojo zmoto in to tudi javno objavil. Teorija dominance pa vseeno trmasto vztraja in otežuje življenje tako našim kosmatim spremljevalcem kot njihovim skrbnikom.

Položaj članov krdela na sprehodu nima nobenega vpliva na status vodje.