Kaj je stres in kako deluje?

Stres je vsako stanje spremenjene homeostaze v organizmu, ki je lahko fizičnega ali psihičnega oziroma čustvenega  izvora. V takem stanju telo sproži fiziološke, imunske in vedenjske mehanizme, da se organizem lahko prilagodi novonastali situaciji (Berteselli et al., 2005). Prva reakcija organizma pod stresom je sproščanje adrenalina (Beerda et al., 1997), ki telo pripravi na reakcijo bega ali boja. Ta odgovor organizma je nezaveden in se zgodi v trenutku. Žival nanj nima nikakršnega vpliva. 

Razumevanje delovanja stresa nam pomaga razumeti (neželene) reakcije našega psa.

Adrenalin povzroči številne spremembe v telesu, kot so:
- povišan srčni utrip in delovanje srčno-žilnega sistema,
- povečan sistolični krvni tlak in raven krvnega sladkorja,
- dilatacija sapnic in zenic,
- višja raven prostih maščobnih kislin v krvi.

Hkrati adrenalin stimulira izločanje kortizola.

Kortizol, ki je v določeni koncentraciji vedno prisoten v telesu, uravnava številne pomembne telesne funkcije, kot so:
- uravnavanje telesne temperature,
- cirkadiani ritem (ritem spanja in budnosti),
- uravnavanje krvnega pritiska in dihanja,
- nadzor metabolizma maščob in ravnovesja  vode v telesu (Beerda et al., 1997).

Med stresom se njegova raven v telesu povečuje, kar povzroči povišanje koncentracije glukoze, aminokislin in prostih maščobnih kislin v krvi. Na ta način se telesu zagotovi zadostna količina energije za soočanje s stresom. Hkrati kortizol vpliva na imunski sistem in s tem niža odpornost telesa.

Bolj je pes pod stresom, več počitka in spanja potrebuje.

Telo ne zmore obstoja v večnem stanju visoke pripravljenosti, zato mora vsaki stresni situaciji slediti obdobje okrevanja. Če je stres dolgo trajajoč ali se stresne situacije pojavljajo (pre)pogosto, se organizem izčrpa. Če nima možnosti okrevanja, lahko v takem organizmu pričakujemo pojav sistemskih bolezni, kot so obolenja sečil, srca in ožilja. Na udaru je prebavni sistem, kar se kaže v obliki razjed želodca in kronične diareje. Raziskave kažejo tudi, da so psi, ki so pogosto izpostavljeni visokim nivojem kortizola, podvženi kognitivni degradaciji (Jones & Josephs, 2005), torej težavam s spominom, učenjem, koncentracijo in sprejemanjem vsakdanjih odločitev.

Vedenjska posledica stresa je povečana reaktivnost oziroma izražanje agresivnih reakcij. Skupaj s povečanim izločanjem adrenalina in kortizola se poveča tudi izločanje drugih hormonov, med katerimi je testosteron, ki ga povezujejo s povečano pripravljenostjo na boj. To nikakor ne pomeni, da se vsaka žival v stresni situaciji odzove agresivno. Pomeni pa, da bo pes v taki situaciji odreagiral močneje in hitreje kot običajno, saj težje prenaša situacije, ki mu v preteklosti niso povzročale težav (npr. bližina drugih psov ali ljudi).

Učinek stresorjev se sešteva. Ne glede na specifično težavo, ki jo žival v določeni situaciji ima, je rokovanje in poseganje v reaktivno žival oteženo in pogosto nevarno, saj je z vsakim novim dražljajem verjetnost agresivnega odziva večja. Zato nam je lahko razumevanje delovanja stresa in prepoznavanje stresorjev v veliko pomoč pri odpravljanju težav. 

Viri:
Axelrod J., Reisine T.D. (1984) Stress Hormones: Their Interaction and Regulation. Science 224, 452-459.

Berteselli G.V. et al. Evaluation of Immunological, Stress and Behavioural Parameters in Dogs (Canis familiaris) with Anxiety-Related Disorders. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 18-22.

Beerda B. et al. (1997) Manifestations of chronic and acute stress in dogs. Applied Animal Behaviour Science 52, 307-3019.

Jones A.C, Josephs R.A. Are we Dog’s Best Friend? Predicting Canine Cortisol Response from Human Affiliative and Punitive Behaviors. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 194-97.

Bonnafous L. Interest in the Use of a New Galenic Form of the Feline Allomarking Pheromone (F4) Analog (Felifriend) during Medical Examination. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 119-22.

Vas J. et al. (2005) A friend or an enemy? Dogs’ reaction to an unfamiliar person showing behavioural cues of threat and friendliness at different times. Applied Animal Behaviour Science 94/1 , 99 – 115.

Alnot-Perronin M. Inappropriate Use of Pain as Punishment in Canine Aggression Toward Household Members. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 232-35.