Diego je doma

Tri najlepše besede. Diego ima dom. Nekaj, kar sem si zanj želela iz vsega srca.

Diego ima čisto svojo posteljo v čisto svojem domu.

Izkušnje iz tujine

Konec julija sva se z Diegom odpravila iz vroče Ljubljane v Nemčijo obiskat Sonjo in njeno pasjo šolo Dogcom. Sonja že dolga leta rešuje težave psov in njihovih skrbnikov. Diegu in meni je dobrodušno ponudila pomoč pri odpravljanju njegovih težav.

Učenje sprejemanja zavrnitve v Dogcomovem rastlinjaku

Delovne počitnice

Z Diegom se ponovno odpravljava v tujino, tokrat za malo dlje časa. Odsotnost je namenjena praksi v teoriji pridobljenega znanja pri odpravljanju vedenjskih težav psov, hkrati pa bova čas izkoristila za Diegov hitrejši napredek. Trenutno sva na točki, ko je fant tako zelo napredoval, da mu možgani delajo s polno paro. Zdaj je trenutek, ko ga je potrebno usmeriti v koristne dejavnosti, da ne dela neumnosti (npr. kraja predmetov z miz, polic, omar). Začela sva s sledenjem in Diego v delu prav blesti. Dojema bliskovito hitro in učenje mu je v veselje.

Iskanje izgubljenih predmetov v gozdu je Diegu v neizmerno veselje.

Ker se bova oba koncentrirala na delo, bo Diegov bRlog na počitnicah do 26. avgusta. Takrat pa bova imela verjetno veliko novih in zanimivih izkušenj, ki jih bova delila z vami. Še vedno pa se bomo javljali preko Diegovega FB.

Pasji bonton

Z Diegom imava težave tudi z ljudmi. Predvsem takimi, ki se ne vedejo običajno. Poleg raznih kapuc, kap, palerin, bergel in podobne opreme, ga najbolj zmotijo nekulturni ljudje.

Ne dolgo nazaj se nama je zgodilo, da se je neka tetica odločila, da se njej ne da hoditi po temu namenjeni poti, ampak se bo raje prerinila čez zaplato trave mimo naju na drugo stran ceste. V ta namen je morala stopiti tik za najinim hrbtom. Ko je to naredila, se je seveda Diego na smrt ustrašil in odreagiral z lajanjem. Tetica je bila ogorčena, kričala na ves glas in nama grozila s Policijo (ki bi je bila jaz v resnici prav vesela, da zabeležijo tale napad na naju).

V leru ali prosti tek

Kot otrok sem cenila svobodo vsega živega in neživega (na primer helijevega balona). Tekom odraščanja se je tej pravici do svobode pridružila skrb za varnost. V času, ko sem se s Polonino in Sarino pomočjo uvajala v svet zavrženih in zapuščenih živali, je skrb za varnost prerasla v stisko in močno potrebo po nadzoru vsakega giba živali v moji oskrbi. Dobra stran tega je bila, da sem se dobro naučila opazovati gibanje, kar mi še vedno marsikdaj zelo prav pride. Slaba pa, da sem s tem močno omejevala kvaliteto življenja mojih živali. V zadnjih nekaj letih pa sem končno našla zdravo mejo med svobodo in varnostjo.

Tudi jaz sem le človek

Prihod psa v družino je prihod novega družinskega člana, na katerega se moramo dobro pripraviti. Kakovost našega odnosa in sobivanja z njim je odvisna od tega, kako dobre temelje položimo. Bolj kot se potrudimo pri prvih korakih, bolj smo potrpežljivi in uvidevni, večjo verjetnost imamo, da bomo vzgojili čudovitega prijatelja in sopotnika. Najbolj občutljivi so začetki pri mladičkih in pri psih, ki imajo zelo omejene izkušnje v življenju. Pri njih se moramo toliko bolj potruditi, da jim olajšamo prihod k neznanim ljudem in v neznano okolje, ki naj bi jim nekoč predstavljalo ljubeč dom.

Diegu je bil normalen razvoj mladička onemogočen. Kaj točno se je dogajalo in kako so do njegove vzgoje pristopali v njegovi zgodnji mladosti, ne vem. V resnici niti ni pomembno, saj je bilo več kot očitno, da je bil mladiček preobremenjen in zato že v rani mladosti pod grozljivim stresom, kar mu je preprečilo raziskovanje in spoznavanje sveta. Zdaj menda že dobro vemo, da stres onemogoča učenje in uničuje možganske celice. Kronični stres in napačen pristop k reševanju njegovih težav se je nadaljeval skozi celo obdobje njegovega odraščanja. Posledično vse faze razvoja preživlja v zadnjih nekaj mesecih pri meni.

Premočen odriv za skok čez nizko oviro nakazuje na pomanjkanje zavedanja položaja telesa v prostoru in neizkušenost pri ocenjevanju razdalj.

Zakaj so težave s ščitnico tako zapostavljene?

Dolgo časa je znanje, ki so ga imeli veterinarji o težavah s ščitnico pri psih, izhajalo iz raziskav na ljudeh. Te so se začele že na začetku 20. stoletja in so pripomogle k razumevanju podobnih težav z žlezo tudi pri naših štirinožnih spremljevalcih. Šele 1980 pa so se raziskovalci začeli spraševati, v kolikšni meri se znaki pri ljudeh in psih v resnici prekrivajo. Ugotovili so, da nekaj podobnosti vsekakor je, obstaja pa tudi nekaj pomembnih razlik. Izjemno pomembna razlika je v presnovi hormonov ščitnice - pri ljudeh se nivo hormonov prepolovi v 24ih urah, pri psih pa v približno 12ih. Slednje je izrednega pomena pri doziranju nadomestka hormona v primeru hipotiroidizma.

Ja, kristusove gate, no ...

... je preklinjala moja prijateljica, kadar je bila situacija pretežka za običajne kletvice. V taki situaciji sem se zdaj znašla jaz, ker je Diego že nekaj dni na podporni hormonski terapiji. Zaradi vnosa dodatnih hormonov je v njegovem telesu prišlo do občutne spremembe in zaradi porušenega ravnovesja v telesu je ves iz sebe. To pomeni, da smo se vrnili k lajanju, tuljenju, cviljenju, zaletavanju in zaganjanju v vse, kar si drzne premakniti se v njegovem vidnem polju. Vrnili smo se tudi na izjemno potrebo po stiku, zato je praktično prilepljen name, to pa je seveda izjemno naporno in utrujajoče. Trajalo bo, dokler se v njegovem telesu ponovno ne vzpostavi hormonalno ravnovesje.  

Scooby Doo

Pred kratkim je na Diegovi Facebook strani nekdo komentiral, da ima psa, ki kaže podobna vedenja, kot Diego. Imenuje ga Scooby Doo, po psu iz priljubljene risanke iz 70ih let. Ko pomislim nanj, se mi pred očmi prikaže podoba psa, ki se boji lastne sence, skače ljudem v naročje, dela neumnosti in je hkrati najbolj prijazno bitje na svetu. Pred očmi pravzaprav vidim Diega.

Utrujen pes je priden pes

Diegova pot do trenutnega stanja kroničnega stresa se je začela že zelo kmalu. Kako je njegova mama prišla v gozd, kjer so jo našli skupaj z osmimi mladiči, ne vemo. Vemo pa, da tak začetek življenja ne samo, da ni prijeten, ampak pušča posledice. Enako kot tudi prezgodnja ločitev od mame, prvi neprimeren začasni dom in hitra selitev v drugi dom, kjer pa so se njegove težavnosti vendarle lotili po pameti – vpisali so se v pasjo šolo. Med navodili, ki so jih dobili za domov, je bilo med drugim, da je treba psa utruditi, pa potem ne bo več povzročal težav. Seveda poslušaš svojega inštruktorja, priznanega kinologa, ki zase pravi, da je eden najboljših v Sloveniji. Si upaš sploh za trenutek podvomiti o njegovih besedah?

Histerija - moje drugo ime

Ena Diegovih bolj prepoznavnih lastnosti je živčnost – skakanje, cviljenje, sopenje, zaganjanje, lajanje, tuljenje, zaletavanje, hlastanje, uničevanje. Beseda živčnost njegovega stanja v resnici ne opiše dovolj dobro, zato sem ga jaz poimenovala histerija. V stanju stresa mu odpove vsa pamet in začnejo se neumnosti.

Neprestano, ponavljajoče se, glasno lajanje je znak frustracije

Kdo je Diego in kaj je njegov bRlog

Diego, nežni pasji velikan, že dolgo - predolgo - išče dom. Medtem ko so njegovi bratci in sestrice že zdavnaj pri novih lastnikih, Diego na njih še čaka. Fant je nežen, občutljiv, prikupen in večino časa neskončno ljubezniv. Kot takega ga tudi opisujejo v posvojitvenih oglasih, pri tem pa pozabijo dodati, da je »precej« težaven in za lastnika zelo naporen: laja, tuli, vleče povodec, zaganja se v tuje pse…

Diego je bil že od malega naporen kuža, sčasoma pa se je njegovo problematično vedenje še stopnjevalo. Vzrokov za to je več – prezgodnja ločitev od mame, menjavanje večjega števila neprimernih domov, napačen pristop k odpravljanju težav...

Občutljiv in nežen, a težaven