Prepoznavanje znakov stresa

Stres v telesu povzroči točno določeno zaporedje dogodkov. Glavna akterja sta hormona adrenalin in kortizol, ki telo pripravita na reakcijo bega ali boja. Fiziološki procesi, ki v stresni situaciji potekajo v telesu, se odražajo tudi navzven.

Prepoznavanje stresnih znakov nam pomaga prepreciti morebitne tezave. (Foto: Luka Mohar)

Stopnjevalna lestvica pasje komunikacije

Psi so čudovita bitja, ki nam lahko močno polepšajo in obogatijo življenje. Za pristen odnos je potreben trud obeh - tako psa kot lastnika. Verjetno ni dvoma, da se psi trudijo ugoditi nam in izpolniti naša včasih zelo visoka pričakovanja. Lastniki pa so druga zgodba. Mnogi se trudijo, pa ne znajo. Nekateri pozabljajo, da je na drugi strani vseeno pes in ne majhen, kosmat človek. Spet drugi so mnenja, da se jim ni treba truditi, ker so vodje in vodje imajo pravico, da delajo, kar hočejo in kadar hočejo, ter jim morajo podložniki (psi) služiti.

Obračanje glave vstran je pogost miritveni signal. V tem primeru fotoaparat spravlja Diega v nelagodje. (Foto: Luka Mohar)

Diegova statistika (prvi del)

Veliko sem že pisala o Diegu in njegovih težavah. Precej vemo tudi o vzrokih zanje (med drugim slab začetek življenja, prezgodnja ločitev od mame, neprimerna socializacija, menjava domov, škoda narejena v pasji šoli) in načinih, s katerimi jih poskušam odpraviti. Nekaj številk sem omenila že v junijskem bRlogu, do danes pa se jih je nabralo še nekaj.

Diego ima kar nekaj fizićnih težav, od katerih so nekatere le rahlo moteče oziroma nepijetne, druge pa predstavljajo resno oviro dobremu počutju.

Pasji bonton

Z Diegom imava težave tudi z ljudmi. Predvsem takimi, ki se ne vedejo običajno. Poleg raznih kapuc, kap, palerin, bergel in podobne opreme, ga najbolj zmotijo nekulturni ljudje.

Ne dolgo nazaj se nama je zgodilo, da se je neka tetica odločila, da se njej ne da hoditi po temu namenjeni poti, ampak se bo raje prerinila čez zaplato trave mimo naju na drugo stran ceste. V ta namen je morala stopiti tik za najinim hrbtom. Ko je to naredila, se je seveda Diego na smrt ustrašil in odreagiral z lajanjem. Tetica je bila ogorčena, kričala na ves glas in nama grozila s Policijo (ki bi je bila jaz v resnici prav vesela, da zabeležijo tale napad na naju).

Zakaj so težave s ščitnico tako zapostavljene?

Dolgo časa je znanje, ki so ga imeli veterinarji o težavah s ščitnico pri psih, izhajalo iz raziskav na ljudeh. Te so se začele že na začetku 20. stoletja in so pripomogle k razumevanju podobnih težav z žlezo tudi pri naših štirinožnih spremljevalcih. Šele 1980 pa so se raziskovalci začeli spraševati, v kolikšni meri se znaki pri ljudeh in psih v resnici prekrivajo. Ugotovili so, da nekaj podobnosti vsekakor je, obstaja pa tudi nekaj pomembnih razlik. Izjemno pomembna razlika je v presnovi hormonov ščitnice - pri ljudeh se nivo hormonov prepolovi v 24ih urah, pri psih pa v približno 12ih. Slednje je izrednega pomena pri doziranju nadomestka hormona v primeru hipotiroidizma.

Ja, kristusove gate, no ...

... je preklinjala moja prijateljica, kadar je bila situacija pretežka za običajne kletvice. V taki situaciji sem se zdaj znašla jaz, ker je Diego že nekaj dni na podporni hormonski terapiji. Zaradi vnosa dodatnih hormonov je v njegovem telesu prišlo do občutne spremembe in zaradi porušenega ravnovesja v telesu je ves iz sebe. To pomeni, da smo se vrnili k lajanju, tuljenju, cviljenju, zaletavanju in zaganjanju v vse, kar si drzne premakniti se v njegovem vidnem polju. Vrnili smo se tudi na izjemno potrebo po stiku, zato je praktično prilepljen name, to pa je seveda izjemno naporno in utrujajoče. Trajalo bo, dokler se v njegovem telesu ponovno ne vzpostavi hormonalno ravnovesje.