Diegova statistika (drugi del)

Poleg ugotavljanja, kaj pomembno vpliva na Diegov nivo stresa, sem s frekvenco lajanja poskusila določiti tudi učinkovitost zdravila za hipotiroidizem. Testi so namreč pokazali, da so njegove vrednosti na spodnji meji, kar za tako mladega in aktivnega psa ni dober znak. Razlogi za hipotiroidizem so lahko dedna zasnova, mehanska poškodba ščitnice ali kronični stres ter posledično ovirano delovanje nadlevične žleze.

Nova spletna stran, ki v celoti obravnava težave s ščitnico in bo v kratkem prevedena tudi v slovenščino.

Več o hipotiroidizmu lahko preberete na spletni strani THYROID-AND-DOGS.

Diegova statistika (prvi del)

Veliko sem že pisala o Diegu in njegovih težavah. Precej vemo tudi o vzrokih zanje (med drugim slab začetek življenja, prezgodnja ločitev od mame, neprimerna socializacija, menjava domov, škoda narejena v pasji šoli) in načinih, s katerimi jih poskušam odpraviti. Nekaj številk sem omenila že v junijskem bRlogu, do danes pa se jih je nabralo še nekaj.

Diego ima kar nekaj fizićnih težav, od katerih so nekatere le rahlo moteče oziroma nepijetne, druge pa predstavljajo resno oviro dobremu počutju.

Zakaj so težave s ščitnico tako zapostavljene?

Dolgo časa je znanje, ki so ga imeli veterinarji o težavah s ščitnico pri psih, izhajalo iz raziskav na ljudeh. Te so se začele že na začetku 20. stoletja in so pripomogle k razumevanju podobnih težav z žlezo tudi pri naših štirinožnih spremljevalcih. Šele 1980 pa so se raziskovalci začeli spraševati, v kolikšni meri se znaki pri ljudeh in psih v resnici prekrivajo. Ugotovili so, da nekaj podobnosti vsekakor je, obstaja pa tudi nekaj pomembnih razlik. Izjemno pomembna razlika je v presnovi hormonov ščitnice - pri ljudeh se nivo hormonov prepolovi v 24ih urah, pri psih pa v približno 12ih. Slednje je izrednega pomena pri doziranju nadomestka hormona v primeru hipotiroidizma.

Ja, kristusove gate, no ...

... je preklinjala moja prijateljica, kadar je bila situacija pretežka za običajne kletvice. V taki situaciji sem se zdaj znašla jaz, ker je Diego že nekaj dni na podporni hormonski terapiji. Zaradi vnosa dodatnih hormonov je v njegovem telesu prišlo do občutne spremembe in zaradi porušenega ravnovesja v telesu je ves iz sebe. To pomeni, da smo se vrnili k lajanju, tuljenju, cviljenju, zaletavanju in zaganjanju v vse, kar si drzne premakniti se v njegovem vidnem polju. Vrnili smo se tudi na izjemno potrebo po stiku, zato je praktično prilepljen name, to pa je seveda izjemno naporno in utrujajoče. Trajalo bo, dokler se v njegovem telesu ponovno ne vzpostavi hormonalno ravnovesje.