Kdo je kriv?

Po vsakem odmevnem dogodku, kjer je bil vpleten napad psa, se začnejo burne razprave o tem, kaj je botrovalo napadu. Je kriv neodgovoren skrbnik ali je pes napadalnost podedoval od svojih prednikov in je bila nesreča neizogibna? Odgovor je vse prej kot preprost.

Je napadalno vedenje zapisano v genih ali je problem v vzgoji?

Vzgoja reaktivnega psa

Ko govorim o reaktivnem psu, imam v mislih psa, ki se zelo hitro odzove na dražljaje iz okolja ali drugače povedano - ima nizek prag vzdražnosti. Največji problem v naši družbi predstavlja negativen odziv na pse in/ali ljudi, ker je po naših merilih to nesprejemljivo. Poleg tega se bom omejila na reaktivnost iz strahu. To že samo po sebi pomeni, da je potrebno najprej poiskati in razumeti vzrok reaktivnosti, preden se lotimo njenega odpravljanja.

Reaktiven pes je pes z nizkim pragom vzdražnosti (toleranca za dražljaje).

Brezpogojna ljubezen?

Božični in novoletni prazniki so čas, ko razmišljamo o svojem življenju, kaj smo dosegli, kaj želimo doseči, kako želimo nadaljevati in kaj spremeniti. Razmišljamo o odnosih, prijateljstvih, družini in dajemo novoletne zaobljube, da se bomo poboljšali tako ali drugače.

Jaz sem razmišljala o tem, zakaj imamo ljudje sploh domače živali oziroma ljubljenčke. Razlogi so seveda različni. Nekateri jih imajo za pomoč, za popestritev življenja, zato, ker potrebujejo gibanje, ali da imajo prijatelja, ki jim daje brezpogojno ljubezen. Živali nas ne obsojajo, ne kritizirajo, se nam ne posmehujejo. Sprejemajo nas take, kot smo. Psom je vseeno, ali imamo dobro službo ali ne, ali imamo čisto stanovanje ali ne, ali imamo slab dan ali ne. Vedno nas imajo radi in vedno so veseli, ko pridemo domov. Ali velja tudi obratno? 

Je ljubezen do domačega ljubljenčka res vedno brezpogojna? (Foto: Luka Mohar)

Zakaj traja toliko časa?

Diego je pri meni na prevzgoji skoraj eno leto. Za nekatere očitno mnogo predolgo in do sedaj bi menda morala odpraviti že vse težave. Diego bi moral biti zdaj vrhunsko vzgojen pes, vzornik za vse ostale. Pa ni. Zakaj?

Skupaj sva že skoraj eno leto. (Foto: Luka Mohar)

Ločitvena tesnoba

Naletela sem na super prispevek, ki opisuje preprosto rešitev za ločitveno tesnobo. V njem je omenjen in s kratkim videom tudi predstavljen projekt merjenja srčnega utripa pri psih. Prikaže, kaj se zgodi s srčnim utripom, ko se lastnik psa od njega oddalji: Talk to the hand

Pri ločitveni tesnobi gre za čustveno stisko in ne za neposlušnost, zato je ne rešujemo s šolanjem in psa nikakor ne kaznujemo.

Šepetalka psom

Kdorkoli se ukvarja s psi, ne glede na to, ali gre za pasjo šolo, prevzgojo ali pomoč zapuščenim psom, je verjetno že doživel navdušenje ljudi nad svojimi sposobnostmi. V navalu navdušenja te ljudje kmalu okitijo z nazivom "šepetalec psom". Trenutno najbolj znan je seveda znameniti Cesar Millan, čigar oddajo lahko spremljamo tudi v Sloveniji. Daleč od tega, da bi bil prvi ali edini. Tudi med slovenskimi kinologi se najdejo taki, ki si samoiniciativno ali s pomočjo medijev nadenejo laskavi naziv "šepetalca psom".

Avtor fotografije: Luka Mohar

Look Who's Talking

Ste zgovorni? Koliko besed uporabite na dan? Kolikokrat začnete pogovor? Ste kdaj poskusili preživeti dan v popolni tišini? Če ste, kako zelo težak je bil prvi poskus? Imate psa ali mačko? Se kdaj pogovarjate z njim ali njo? Zakaj torej naši psi (ali mačke) nimajo te pravice? Zakaj je vsak lajež tako zelo nezaželen in tako pogosto označen kot problematično vedenje?

Diego uporablja vokalno komunikacijo pogosteje kot povprečen pes (Avtor fotografije: Luka Mohar)

Delovne počitnice

Z Diegom se ponovno odpravljava v tujino, tokrat za malo dlje časa. Odsotnost je namenjena praksi v teoriji pridobljenega znanja pri odpravljanju vedenjskih težav psov, hkrati pa bova čas izkoristila za Diegov hitrejši napredek. Trenutno sva na točki, ko je fant tako zelo napredoval, da mu možgani delajo s polno paro. Zdaj je trenutek, ko ga je potrebno usmeriti v koristne dejavnosti, da ne dela neumnosti (npr. kraja predmetov z miz, polic, omar). Začela sva s sledenjem in Diego v delu prav blesti. Dojema bliskovito hitro in učenje mu je v veselje.

Iskanje izgubljenih predmetov v gozdu je Diegu v neizmerno veselje.

Ker se bova oba koncentrirala na delo, bo Diegov bRlog na počitnicah do 26. avgusta. Takrat pa bova imela verjetno veliko novih in zanimivih izkušenj, ki jih bova delila z vami. Še vedno pa se bomo javljali preko Diegovega FB.

Pasji bonton

Z Diegom imava težave tudi z ljudmi. Predvsem takimi, ki se ne vedejo običajno. Poleg raznih kapuc, kap, palerin, bergel in podobne opreme, ga najbolj zmotijo nekulturni ljudje.

Ne dolgo nazaj se nama je zgodilo, da se je neka tetica odločila, da se njej ne da hoditi po temu namenjeni poti, ampak se bo raje prerinila čez zaplato trave mimo naju na drugo stran ceste. V ta namen je morala stopiti tik za najinim hrbtom. Ko je to naredila, se je seveda Diego na smrt ustrašil in odreagiral z lajanjem. Tetica je bila ogorčena, kričala na ves glas in nama grozila s Policijo (ki bi je bila jaz v resnici prav vesela, da zabeležijo tale napad na naju).

Tudi jaz sem le človek

Prihod psa v družino je prihod novega družinskega člana, na katerega se moramo dobro pripraviti. Kakovost našega odnosa in sobivanja z njim je odvisna od tega, kako dobre temelje položimo. Bolj kot se potrudimo pri prvih korakih, bolj smo potrpežljivi in uvidevni, večjo verjetnost imamo, da bomo vzgojili čudovitega prijatelja in sopotnika. Najbolj občutljivi so začetki pri mladičkih in pri psih, ki imajo zelo omejene izkušnje v življenju. Pri njih se moramo toliko bolj potruditi, da jim olajšamo prihod k neznanim ljudem in v neznano okolje, ki naj bi jim nekoč predstavljalo ljubeč dom.

Diegu je bil normalen razvoj mladička onemogočen. Kaj točno se je dogajalo in kako so do njegove vzgoje pristopali v njegovi zgodnji mladosti, ne vem. V resnici niti ni pomembno, saj je bilo več kot očitno, da je bil mladiček preobremenjen in zato že v rani mladosti pod grozljivim stresom, kar mu je preprečilo raziskovanje in spoznavanje sveta. Zdaj menda že dobro vemo, da stres onemogoča učenje in uničuje možganske celice. Kronični stres in napačen pristop k reševanju njegovih težav se je nadaljeval skozi celo obdobje njegovega odraščanja. Posledično vse faze razvoja preživlja v zadnjih nekaj mesecih pri meni.

Premočen odriv za skok čez nizko oviro nakazuje na pomanjkanje zavedanja položaja telesa v prostoru in neizkušenost pri ocenjevanju razdalj.

Kdo je Diego in kaj je njegov bRlog

Diego, nežni pasji velikan, že dolgo - predolgo - išče dom. Medtem ko so njegovi bratci in sestrice že zdavnaj pri novih lastnikih, Diego na njih še čaka. Fant je nežen, občutljiv, prikupen in večino časa neskončno ljubezniv. Kot takega ga tudi opisujejo v posvojitvenih oglasih, pri tem pa pozabijo dodati, da je »precej« težaven in za lastnika zelo naporen: laja, tuli, vleče povodec, zaganja se v tuje pse…

Diego je bil že od malega naporen kuža, sčasoma pa se je njegovo problematično vedenje še stopnjevalo. Vzrokov za to je več – prezgodnja ločitev od mame, menjavanje večjega števila neprimernih domov, napačen pristop k odpravljanju težav...

Občutljiv in nežen, a težaven