Diegova statistika (prvi del)

Veliko sem že pisala o Diegu in njegovih težavah. Precej vemo tudi o vzrokih zanje (med drugim slab začetek življenja, prezgodnja ločitev od mame, neprimerna socializacija, menjava domov, škoda narejena v pasji šoli) in načinih, s katerimi jih poskušam odpraviti. Nekaj številk sem omenila že v junijskem bRlogu, do danes pa se jih je nabralo še nekaj.

Diego ima kar nekaj fizićnih težav, od katerih so nekatere le rahlo moteče oziroma nepijetne, druge pa predstavljajo resno oviro dobremu počutju.

Ker je Diego (in v resnici cela njegova družina) precej glasen, sem se odločila, da bom za merilo ravni stresa uporabila njegov lajež. Štela sem število sprožilcev laježa v enem dnevu. Kot lajež sem štela vse, od kratkega opozorilnega "vuf" do popolne histerije, ko lahko laja tudi po 20 minut brez premora. V statistiki nisem upoštevala laježa, ki je bil posledica treninga, torej namernega srečevanja psov. Tole so rezultati:

Poleg laježa sem beležila tudi kaj ga zmoti in pripravi do laježa (=sprožilec), če na nekaj ni več odreagiral ali če je našel nov sprožilec. Po svojih močeh sem beležila tudi vse, kar sem mi je zdelo, da bi mu lahko povzročalo stres (zdravstveno stanje, treningi, soočanje z ljudmi, srečevanje naključnih psov, nemir in glasni zvoki v stavbi, moja odsotnost). Po enostavni analizi prisotnosti ali odsotnosti stresnega faktorja se je izkazalo sledeče:

Povprečno število sprožilcev na dan brez zdravstvenih težav = 7,96
Povprečno število sprožilcev na dan z zdravstvenimi težavami = 8,80

Povprečno število sprožilcev na dan brez treningov = 9,33
Povprečno število sprožilcev na dan s treningi = 8,77

Povprečno število sprožilcev na dan brez soočanj z ljudmi = 5,23
Povprečno število sprožilcev na dan s soočanji z ljudmi = 6,60 *

Povprečno število sprožilcev na dan brez srečevanj naljučnih psov = 9,00
Povprečno število sprožilcev na dan s srečevanjem naključnih psov = 9,16

Povprečno število sprožilcev na dan brez drugih stresnih dejavnikov = 8,99
Povprečno število sprožilcev na dan z drugimi stresnimi dejavniki = 9,16 **

Povprečno število sprožilcev na dan z mojo celodnevno prisotnostjo = 7,45
Povprečno število sprožilcev na dan z mojo odsotnostjo = 12,98 ***

* soočanje z ljudmi pomeni, da so ljudje kričali, rinili v naju ali na kakšen drugačen način Diegu povzročali neugodje in strah
** drugi stresni dejavniki so npr. hrup v stavbi, obisk veterinarja, obiski, pakiranje pred odhodom
*** moja odsotnost šteje od nekaj minut do nekaj ur

Izkazalo se je, da ima moja prisotnost ali odsotnost največji vpliv na raven njegovega stresa, kar je lepo razvidno tudi iz grafa (viški laježa so v času moje odsotnosti, ki je označena z rdečo):

Izredno zanimiva je bila tudi primerjava vpliva menjave lokacije na njegov lajež. Ker je bil na začetku najine skupne poti precej negotov in celo prestrašen v novih okoljih, sem pričakovala, da bodo podatki moj občutek podprli. Na moje presenečenje pa stres ob pakiranju, moji živčnosti (ker imam vedno občutek, da bom nekaj pozabila in bo potem seveda konec sveta) in novem okolju ni presegel pomirjujočega učinka, ki ga ima mirnejše okolje na Diega.

Zelo očitno je, da se v novem, mirnejšem okolju, Diego počuti mnogo bolje kot v natrpani, glasni, ljudi in psov polni stolpnici. To naj bo tudi vodilo za potencialne posvojitelje. Čeprav je vse mogoče in bi se sčasoma navadil tudi na življenje v natrpani stolpnici (seveda je veliko odvisno od sosedov: moji so neverjetno arogantni, egoistični in nimajo niti malo posluha za potrebe in celo pravice drugih živih bitij ali soljudi), bo bolj srečen v hiši z vsaj malce vrta.

Pri vseh grafih in številkah moram za konec poudariti, da se stresnih faktorjev ne da tako enostavno ločevati. Dejavniki imajo vpliv drug na drugega, njihov skupni učinek se ne samo sešteva, ampak celo množi in, odvisno od intenzivnosti posamezne motnje, se njen učinek lahko pozna več dni. Prav tako je pomembno vedeti, da je bila na začetku rehabilitacije raven Diegovega stresa tako visoka, da ga je iztirila že vsaka manjša motnja in tako pravzaprav ni bilo mogoče govoriti o glavnem, vodilnem dejavniku stresa. Hkrati se je tudi pomembnost posameznih dejavnikov spreminjala. Tako je bil na začetku izjemno pomemben, vodilni dejavnik zdravje. V zadnjih dveh mesecih ga zdravstvene težave (pod to razumem prebavne težave, vnetja, lažje poškodbe) ne iztirijo več in praktično nimajo vpliva na njegov lajež.

Ko imaš psa, ki se oglaša veliko več kot psi običajno se, ki reagira na veliko različnih dejavnikov in vsako najmanjšo spremembo v okolju, je koristno in včasih nujno, da nedvomno določiš izvor ali vodilni dejavnik stresa. Predvsem to drži pri psih, ki jih iztiri veliko stvari. Kot se je izkazalo, je to precej bolj zahtevno in brez sistematičnega spremljanja ter vrednotenja stanja praktično nemogoče.

... se nadaljuje.