tag:blogger.com,1999:blog-74416242221540765242024-02-08T02:44:54.017+01:00Diegov bRlogNasilje se začne tam, kjer se znanje konča.Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.comBlogger74125tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-52836440726415199692020-10-27T20:34:00.001+01:002020-10-27T20:34:41.625+01:00Bodite sočutni do svojega inštruktorja<div class="MsoNormal" style="text-align: left;"><i><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">Avtorica: Taryn Blyth</span></span></i></div><div class="MsoNormal" style="text-align: left;"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><i>Prevedla: Maja Pticar </i><br /></span></span></div>
<p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"> </span></span><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>EN-US</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Upam, da tale objava ni preveč samopašna,
vendar ker imam veliko kinoloških kolegov, ki jim je težko, mislim, da je
potrebno o temi spregovoriti. V kinologiji sta utrujenost zaradi sočutja ter
izgorelost pogosta pojava, zato upam, da bo ta zapis morda pomagal ljudem
razumeti kaj inštruktorji in kinološki behavioristi doživljamo; morda vas bo
spodbudil tudi k temu, da nam boste šli malce bolj nasproti s sočutjem in
prijazno besedo. <br /><br /><br /></span><table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><tbody><tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSmPrSW6CqcshLHzxHc9WcWWCRCNN-yDn5nEMZw3vEh5D509ehmxw11uqlY9PfGpUqh3hcyTUZSiVxFz8Ldl3r0reCBlUi2s67yblAfIQOPT8ylEwlDNpl8r69L2mjhHQE20ZSCjN3Cmi7/s1024/cca+10+mesecev.2.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="681" data-original-width="1024" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSmPrSW6CqcshLHzxHc9WcWWCRCNN-yDn5nEMZw3vEh5D509ehmxw11uqlY9PfGpUqh3hcyTUZSiVxFz8Ldl3r0reCBlUi2s67yblAfIQOPT8ylEwlDNpl8r69L2mjhHQE20ZSCjN3Cmi7/w400-h266/cca+10+mesecev.2.JPG" width="400" /></a></td></tr><tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Nula (Foto: Ziva Krapez Jeraj)<br /></td></tr></tbody></table><br /></span><span></span></span></p><a name='more'></a><p></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Večina izmed nas se odloči za inštruktorski
poklic (pa naj gre pri tem za usposabljanje psov, vzgojo, prevzgojo ali pasjo
behavioristiko) ker si želimo delati s psi. Zunanji opazovalec si naše delo ilustrira
kot vsakodnevno igranje s pasjimi mladički, kjer mi večino časa spreminjamo pasja
življenja na boljše. Kar večina ljudi ne pomisli, je, da psi in mladiči pridejo
v naše šole direktno vezani na svoje vodnike. In dejansko je človeški del
enačbe tisti, s katerim kot trenerji preživimo največ časa. Naši tečaji se
osredotočajo na poučevanje lastnikov, kako vzgajati in sodelovati s svojimi psi
– le tu in tam vstopimo v interakcijo s psom, da lahko pokažemo kakšno vajo in
nenehno opazujemo vse pse v razredu, da lahko skrbimo za njihovo dobro počutje.
Vseeno 90 % naše energije gre za poučevanje in interakcijo z ljudmi.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Za mnoge od nas to ne pride naravno. Pogosto s(m)o
ljudje, ki jih pritegne delo z živalmi, introvertirani - prijetno in sproščeno
se počutimo, če delamo z 'ne-človeškimi' bitji, medtem ko medosebni odnosi v
nas sprožajo nemir. Za nekoga, ki je naravno družbeno bolj rezerviran, je lahko
učenje skupine ljudi ali individualno delo s stranko, precej zastrašujoče. In
čeprav mnogi izmed nas pri delu z ljudmi postanemo precej dobri, to od nas
terja neznatne količine emocionalne energije.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Behavioristi in trenerji s(m)o običajno precej
empatični ljudje – sposobnost, da zmoremo opazovati telesno govorico in nenehno
pravilno ocenjevati čustveno stanje živali, terja, da smo senzibilni za počutje
bitij okoli nas. Ta del naše službe je tako pomemben, da večino strokovnega
usposabljanja usmerjamo v krepitev teh sposobnosti, da smo lahko senzibilni na
subtilne spremembe v razpoloženju osebka, s katerim delamo. Ker ljudje pridejo k
nam pritrjeni na pse, postanemo občutljivi tudi za človeško telesno govorico in
njihovo čustvene stanje. Hitro ujamemo signale ko so naši tečajniki nesrečni, znervirani
ali napeti. V vsaki uri tečaja smo tako primorani uravnotežiti čustva in
razpoloženja različnih ljudi in njihovih psov – in vsakič moramo najti način, da
smo hkrati sočutni do teh razpoloženj, a nas ne vržejo iz tira, nas osebno ne
afektirajo ali poškodujejo naše strokovnosti na tečaju.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Ukvarjamo se z velikim razponom osebnosti pasjih
lastnikov, kar je lahko prav tako precej velik izziv: naši tečajniki so lahko
ljudje, ki so k nam prišli pod prisilo, saj njihova žena, mož, mama ali oče
vztrajajo, da <span> </span>morajo trenirajo svojega
psa, čeprav oni mislijo, da to ni potrebno. Naši tečajniki so tudi ljudje, ki uporabljajo
klasične (torej preživete) metode šolanja in zamerijo "učenju s pozitivno
motivacijo ter priboljški", vendar se tečajev udeležijo vseeno, saj je
naša šola najbližja. Naši tečajniki so tudi ljudje s fizičnimi omejitvami ali
čustvenimi izzivi, s katerimi moramo ravnati zelo natančno in nežno. Naši tečajniki
so tudi tisti, ki želijo imeti priložnost učiti svojega psa, vendar ne želijo upoštevati
naših navodil, ker imajo zelo močna lastna prepričanja in ideje o tem kako bi
psa učili in želijo narediti stvari po svoje. In nenazadnje imamo tudi tečajnike,
ki so v popolnem zanikanju glede vedenja in težav svojih psov ali popolnoma
brezobzirni do potreb drugih tečajnikov in njihovih psov. Starši nas včasih
porabijo za to, da smo varuške za njihove otroke, saj jemljejo psa kot »le še
eno izvenšolsko dejavnost« ali pa so si psa umislili »zato, da se bo moj otrok
naučil vsaj malo odgovornosti.« In imamo seveda tudi tečajnike, ki nujno
potrebujejo naše storitve, vendar bodo naredili vse, da jim jih ne bo potrebno
plačati. </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">In potem imamo tiste zlate tečajnike, ki učijo
in vzgajajo svoje pse, ker so prepoznali vrednost tega, imajo radi svoje pse in
jim želijo izpolniti vse njihove potrebe; tisti, ki spoštujejo nas in naše delo
in zaupajo našim navodilom in usmeritvam. Tisti, ki z nami ostanejo več let,
samo zato, ker je delo in učenje zabavno in ker so zgradili kvalitetne odnose
in vezi s svojimi psi. To so stranke, zaradi katerih ne odnehamo in na katere
mislimo, ko nam odteka energija.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Biti trener ali behaviorist zahteva tudi stalno
reševanje problemov. Mi lahko načrtujemo, da bomo na tečaju učili določene vaje,
vendar na uri hitro ugotovimo, da je iz kakršnega koli razloga na ta dan to
nemogoče izvesti. Vedno moramo imeti pripravljen še načrt B (in C in D). Svoje
načrte moramo prilagajati glede na pse in vodnike ter na njihove zmožnosti in
omejitve, ki jih imajo. In te se lahko iz ure v uro spreminjajo. To zahteva
stalno razmišljanje; ne moremo si privoščiti, da bi zaspali. Ves čas smo v
pogonu in sproti načrtujemo ukrepe in rešitve. Hkrati se ves čas zavedamo, da
imajo naše stranke zaradi gledanja nerealističnih »resničnostnih televizijskih šovov«
pričakovanja (in zahteve) po "hitrih rešitvah". Če mi ne bomo svoje
delo opravili dovolj hitro oziroma rešili težave »takoj,« nas seveda skrbi, da
bodo zaradi nerealnih pričakovanj stranke raje poiskale averzivnega trenerja, kar
pa bo na koncu škodilo obema, tako vodniku, kot psu.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Prav tako pa trenerji živimo s tveganjem: <span> </span>ljudje in psi niso roboti in mi ne moremo
nadzorovati, ali predvideti vsega, kar bodo naredili v kateri koli dani
situaciji. Mi smo lahko še tako odgovorni, vendar naši tečajniki lahko delajo
nespametne izbire - ignorirajo naša navodila, so v zanikanju ali pa lahko
namerno napačno interpretirajo vedenjsko težavo svojega psa, s čimer dajo nas in
druge tečajnike v nevarnost. Psi niso popolni in katerikoli pes, če ga damo <span> </span>v napačno situacijo v neprimernem času, bo
lahko uporabil agresijo, da se bo rešil ven iz te situacije. Trenerji se ne
smemo nikoli izklopiti in jemati varnosti psov ali tečajnikov za samoumevno. V
nekaterih primerih smo primorani sprejeti težko odločitev, da za psa skupinski
tečaj ni varen in povedati ljudem stvari, ki jih ne želijo slišati.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Medtem ko smo ljudem na voljo za razreševanje pasjih
vedenjske težave, se na posvetovanjih velikokrat na nas naslonijo kot podporo
za človeški del družine. Čeprav nismo (človeški psihologi, smo pogosto
izpostavljeni težkim osebnim težavam in absorbiramo veliko čustvenih težav, medtem
ko tečajnikom poskušamo pomagati pri delu s psi. Pogosto je problem pri psu
samo simptom neke večje težave, ki je v družini in moramo skrbno in občutljivo navigirati
v zelo težavnih razmerah, da lahko pomagamo. Za razliko od človeških psihoterapevtov,
mi nimamo vzpostavljenega podpornega sistema ali strokovne supervizije, ki je
obvezen del v enakovrednih človeških področjih. Večina od nas tudi ne zasluži
dovolj, da bi si lahko v ta namen privoščili razkošje zasebnega psihoterapevtskega
svetovanja.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">Trenerji in behavioristi imamo na sebi še eno
breme, ki ga ljudje prezrejo - breme popolnosti v naših privatnih življenjih z
našimi lastnimi psi. Medtem ko nam je logično, da prav tako kot noben človek ni
in nikoli ne bo popoln, tudi naši psi niso in ne morejo biti popolni, imajo mnogi
izmed nas občutek, da smo nenehno kritizirani in strokovno ocenjevani glede
vedenja naših lastnih psov. Mnogi trenerji jemljejo tudi najmanjše težave s svojimi
lastnimi psi za skrajno uničujoče, ker čutijo, da bi moralo njihovo znanje in
izkušnje preprečiti, da bi na tem področju njihovega življenja kdaj koli
naredili karkoli narobe. Ko v svojih osebnih življenjih na kakršenkoli način
»spodletijo« s svojimi psi, sta krivda in sramota izjemno obremenilna.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL">In na koncu, ljubezen, ki jo čutimo do psov, pride
s ceno. V ta poklic se podamo, ker imamo radi pse in nas zanje skrbi – ko
vidimo pse, ki se jih zanemarja ali pa so obsojeni na bedno življenje, saj
kljub našim najboljšim naporom, ljudje ne želijo naše pomoči, nas to preganja. Ostanemo
z občutkom resnične žalosti in težko nam je to spustiti in odkorakati stran.</span></span></span></p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
</span></span><p class="MsoNormal"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL"> </span></span></span></p><p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;">
<span lang="SL" style="line-height: 107%;">Torej, bodite sočutni in prijazni do svojega trenerja.
Če imate to srečo, da ste našli inštruktorja, ki vzgaja pse popolnoma brez
prisile, zgolj s pozitivno motivacijo, svoje delo temelji zgolj na znanosti in
ima iskreno rad pse; dovolj, da vloži svoj denar, energijo in čas v
pridobivanje ustrezne formalne izobrazbe na področju … <span> </span>imejte v mislih, da to ni enostaven poklic. To
je služba, ki nas v celoti konzumira, finančno ni darežljiva in je čustveno izčrpujoča,
kljub temu, da je to naša strast. Za vse tiste zlate stranke, ki nas poganjate
in zaradi katerih je vse to vredno (veste katere ste), hvala vam.</span></span></span></p><p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL" style="line-height: 107%;"> </span></span></span></p><p><span style="font-size: small;"><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL" style="line-height: 107%;">Izvorno besedilo najdete <a href="https://www.facebook.com/KommetjieCanineCollege/posts/2408948182457128" target="_blank">TUKAJ</a>. <br /></span></span></span></p>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-82706164610901652382019-11-08T19:19:00.000+01:002019-11-11T09:49:42.058+01:00Pravila igre<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:DontVertAlignCellWithSp/>
<w:DontBreakConstrainedForcedTables/>
<w:DontVertAlignInTxbx/>
<w:Word11KerningPairs/>
<w:CachedColBalance/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:8.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:107%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]-->
<br />
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Pomemben del
socialnega življenja psov je igra z drugimi psi. S starostjo se sicer čas
posvečen igri krajša, vendar tako kot ljudje tudi psi ohranijo željo po igri z
vrstniki celo življenje. </span><span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;">Da
se pes <a href="http://diegovbrlog.blogspot.com/2016/12/kdaj-je-igra-igra.html#more" target="_blank">vključi v igro</a>, pa morajo biti izpolnjeni pogoji in <a href="http://diegovbrlog.blogspot.com/2017/02/ti-lovis.html#more" target="_blank">veljati morajo določena pravila</a>. </span><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgDT8CsFVx5KWcZ5Fv0THYA7YWeBsb5UL1vbNM2wjxjUQdwhH7jSTlWyyNVBvrTTDYxhUUgTtSrsp9JS1_ukZKIjLj9YqYeBXzrOWpDoe7JnlYRytWf-9eY6aBfSZJ06Nq15G7xAcr6sdYK/s1600/IMG_0332_bili_deja.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1159" data-original-width="971" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgDT8CsFVx5KWcZ5Fv0THYA7YWeBsb5UL1vbNM2wjxjUQdwhH7jSTlWyyNVBvrTTDYxhUUgTtSrsp9JS1_ukZKIjLj9YqYeBXzrOWpDoe7JnlYRytWf-9eY6aBfSZJ06Nq15G7xAcr6sdYK/s640/IMG_0332_bili_deja.jpg" width="536" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Kako vemo, <span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">č</span>e na<span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;">š</span> pes v igri u<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">ž</span>iva ali ne? </td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a></div>
<div class="MsoNormal">
<a href="http://diegovbrlog.blogspot.com/2016/12/kdaj-je-igra-igra.html#more"><span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;"><br /></span></a><span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;">Psi, ki se
dobro poznajo ali celo živijo skupaj, lahko pravila igre malo prikrojijo in
zanemarijo določene nianse vljudne interakcije, vendar mora igra vseeno vsebovati
vse elemente. Predvsem kadar se naš pes igra z naključnimi psi ali s psi, s katerimi se srečuje
le občasno, priporočam, da igro budno spremljate in po potrebi prekinete. <br style="mso-special-character: line-break;" />
<br style="mso-special-character: line-break;" />
</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;"><b>Na kaj
morate biti pozorni med igro?</b> <br />
1. Med igro mora potekati neprestana komunikacija z jasnimi znaki, ki dajejo
vedeti, </span>da so napadi, ugrizi in lovljenje partnerja še vedno samo igra.</div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;">2. Način
igre se mora menjavati od lova in bega do valjanja po tleh.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">3. Vloge lovca in
plena, napada in obrambe se morajo menjavati. Bolj uravnotežena je menjava
vlog, večja verjetnost je, da bosta oba psa zadovoljno sodelovala v igri.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">3. Če sta partnerja
neenakovredna (npr. mladič in odrasel pes), močnejši partner izenači možnosti
tako, da uporabi manj moči, upočasni ali se uleže na tla, da ga partner v igri lahko
doseže. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Tukaj si lahko
ogledate video igre z razlago:<br />
</span><a href="https://www.youtube.com/watch?v=mzEgrLcxtUQ"><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">https://www.youtube.com/watch?v=mzEgrLcxtUQ</span></a><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<b><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Kdaj igro
prekiniti in preusmeriti:</span></b></div>
<ul>
<li><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Drugi pes kaže
znake strahu ali bolečine, se poskuša umakniti ali skriti.</span></li>
<li><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Način oglašanja
se spremeni, renčanje ali lajanje postane glasnejše in bolj ostro.</span></li>
<li><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Dva ali več psov
lovi enega psa ali ga spravijo na tla.</span></li>
<li><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Tek postane
hitrejši in v ravni črti (ni več poskakovanja in menjavanja smeri).</span></li>
<li><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Kadar večji pes
lovi manjšega psa, ga lahko zelo hitro (četudi nenamerno) poškoduje.</span></li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
<br />
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;"><b>Če niste sigurni,
ali si vaš pes želi igre z drugim psom, poskusite s privolitvenim testom.</b> Psa v
igri ločite za nekaj sekund. Osredotočite se na psa, za katerega vas skrbi, da
v igri ne uživa, in ga spustite, da vidite, kaj bo izbral. Če se takoj vrne k
drugemu psu z željo po igri, veste, da v igri uživa. Če ostane pri vas ali se
od drugega psa celo oddaljuje, pomeni, da je bilo igre dovolj. <br />
<br />
Tukaj si lahko ogledate video, v katerem je prikazano, kako preiskusimo, če se
psi želijo igrati:</span></div>
<div class="MsoNormal">
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=kH2ZFVIeGXY"><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">https://www.youtube.com/watch?v=kH2ZFVIeGXY</span></a><span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Seveda ni
pomembna samo privolitev drugega psa za igro. Upoštevajte, da četudi bi se psi
radi igrali, to ne pomeni, da lahko vašega psa kar pustite, da vabi drugega psa
v igro. Upoštevajte, da se njegovim skrbnikom morda mudi ali pa želijo, da jih
pustite v miru. <b>Za prijetno igro morajo biti nanjo pripravljeni in z njo soglašati
vsi vpleteni, tako psi kot njihovi skrbniki.</b></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="DE" style="mso-ansi-language: DE;">Za konec naj
poudarim, da je <b>ne glede na to, kako dobro se psi poznajo in kolikokrat so se že
lepo igrali, igro vedno potrebno budno spremljati. Tudi dobra in prijetna igra
se lahko v trenutku spremeni v nekaj drugega. </b><a href="https://draft.blogger.com/null" name="_GoBack"></a></span></div>
Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-21945790708202932362019-09-10T21:11:00.000+02:002019-09-11T07:54:50.751+02:00Čas je, da se pogovorimo o čustvihV javnosti in tudi znotraj stroke še vedno poteka živahna debata o tem, če, katera in kako kompleksna čustva imajo katere živali. Za namene tega bloga bom to debato zanemarila in predpostavila, da smo vsi dovolj logični in razumemo, da so se čustva tekom evolucije razvijala pri različnih živalih, v različnih oblikah in kompleksnostih s prav določenim namenom.<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSkneAq3TUBENVUVCdNYBd7Zmm7CymztGAiWtGOfkmKunYfiMG3fvCQUgAEZyca_476NQ9uu1Xy-adVAejH3zyKIXKFP13okeK8guQI5taG5L1C4jixV0WJUKGFnQZKKXjEnFRkXW6iWtV/s1600/cca+4+mesece.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="681" data-original-width="1024" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSkneAq3TUBENVUVCdNYBd7Zmm7CymztGAiWtGOfkmKunYfiMG3fvCQUgAEZyca_476NQ9uu1Xy-adVAejH3zyKIXKFP13okeK8guQI5taG5L1C4jixV0WJUKGFnQZKKXjEnFRkXW6iWtV/s640/cca+4+mesece.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Radovedna Nula (Foto: Živa Krapež Jeraj)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a><br />
<b>Čustva imajo svoj namen.</b> So informacije o dražljajih iz zunanjega (fizičnega ali družbenega) ali notranjega (telesnega) okolja, na katere se lahko na podlagi čustev in izkušenj primerno odzovemo. Ljudje jih pogosto zakompliciramo z dramatiziranjem, obsojanjem ali zatiranjem določenih čustev. V tem smislu jih živali občutijo veliko bolj preprosto in čisto. Seveda je za pse in vse živali, ki živijo z ljudmi, preprostost pridobivanja informacij iz čustev nekoliko bolj zapletena, <b>ker so tako povezani z nami, da mi vplivamo na, se vmešavamo v in oblikujemo njihove naravne odzive. </b><br />
<br />
Odziv na čustva je v živalskem svetu precej univerzalen in podzavesten:<br />
1. Telo začuti in prepozna določeno čustvo (npr. strah ob pogledu na medveda).<br />
2. Izloči informacijo in oceni stanje (npr. medved me lahko napade ali pa gre samo mimo).<br />
3. Če je potrebno, primerno odgovori na dražljaj (npr. medved nas je opazil, zato se počasi pomikamo nazaj, od koder smo prišli).<br />
4. Zaključi občutenje in nadaljuje z življenjem (npr. medved je šel samo mimo, zato se lahko sprostimo in nadaljujemo pot). <br />
<br />
Pozitivna čustva, kot so veselje in sreča, običajno niso težko razumljiva in vemo tudi, kaj nam sporočajo. Kaj pa čustva, ki jih označujemo kot negativna? <br />
<br />
<b>STRAH</b><br />
Je izjemno pomembno, močno in primarno čustvo, katerega sporočilo je, da obstaja morebitna, zunanja grožnja našemu obstoju in dobrobiti. Ocena stanja pomeni določitev tiste, točno določene grožnje, določitev ali je resnična ali samo mogoča. Če je resnična, sledi primeren odziv (kaj naj naredim, da bom varen). <br />
Če ne sledimo procesu in čustva zanemarimo (npr. psa kljub njegovemu strahu pred psi ne umaknemo iz situacije, pač pa ga silimo v stike z drugimi psi), se občutek strahu stopnjuje. Stopnjuje se v nesigurnost, tesnobo, kaos in paniko.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi7VB0ZHIDfewMsRaFCGvxM7CaAeOSQCidaubElW5GtgluU0USMDpTC2esw6YtVQqCdE7dsquThCeuEEESSacOJmA4hKWwmfFYX0theaVNrDx5VUIvHyxq3LPyOYSUKCCzkfzVbhcyJwO2B/s1600/20190908_173824.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="900" data-original-width="1600" height="360" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi7VB0ZHIDfewMsRaFCGvxM7CaAeOSQCidaubElW5GtgluU0USMDpTC2esw6YtVQqCdE7dsquThCeuEEESSacOJmA4hKWwmfFYX0theaVNrDx5VUIvHyxq3LPyOYSUKCCzkfzVbhcyJwO2B/s640/20190908_173824.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Strah lahko preraste v tesnobo in paniko. (Foto: Špela Pangerl)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<b>JEZA</b><br />
Je čustvo, ki nam da vedeti, da je bila naša fizična ali čustvena meja prekoračena. Lahko se je zavedamo ali ne, lahko je prekoračena namerno (npr. vsiljevanje svoje volje) ali ne (npr. nesporazum v komunikaciji). Ocena stanja pomeni določiti, kaj nas ogroža in kako jasno je naša meja postavljena. Če naše meje niso jasne ali jih nismo jasno izrazili, jih moramo bolj jasno pokazati (npr. če ne maramo objemanja, moramo to jasno sporočiti drugim, saj je za nekatere to znak naklonjenosti). Če je bila meja jasna, jo moramo ponovno vzpostaviti in pri njej vztrajati. <br />
Če jezo zanemarimo ali zatremo, se lahko razvije v razdražljivost, bes, preusmerjeno jezo (se znesemo nad nekoga ali nekaj drugega) ali pa se prikrije z videzom nezainteresiranosti in apatije. V našem, človeskem svetu se jeza pogosto prikrije z žalostjo in obratno. <br />
<br />
<b>TESNOBA in RAZDRAŽLJIVOST</b><br />
Tesnoba in razdražljivost se pojavita takrat, kadar smo zmedeni, ker se dražljaji pojavljajo neskladno in nedoločljivo. Pri psih je pogosto v situacijah, ko jim želimo prekriti naša resnična čustva (npr. se pretvarjamo, da smo veseli, čeprav nas je strah in smo nesigurni). Ker so psi tako zelo povezani z nami, zaznajo, zavohajo in začutijo naša prava čustva, ki pa niso skladna z našo telesno govorico. To jih zmede. Ocena stanja pomeni določitev izvora ali resničnega čustva v interakciji z drugim. <br />
Če je situacija za psa (ali nas) nerešljiva, ne moremo določiti izvora zmede, tesnoba in razdražljivost vodita v nezaupanje in bes. <br />
<br />
<b>FRUSTRACIJA</b><br />
To čustvo nam sporoča, da karkoli delamo, ni uspešno. Na frustracijo pogosto naletimo pri šolanju psov. Ker nismo dovolj jasni, pes ne izvaja naloge na način, ki ga mi pričakujemo. Mi postajamo vedno bolj frustrirani, ker nas pes “ne posluša”. Naš pes pa postaja vedno bolj frustriran, ker kljub njegovemu trudu, njegov skrbnik še vedno ni zadovoljen. Ocenjevanje situacije pomeni določitev blokade, preverjanje korakov, poenostavljanje in nato iskanje drugačnih rešitev. Po domače povedano - izogibajmo se ponavljanju iste napake. <br />
Če kar naprej ponavljamo isto napako, vztrajamo in silimo psa v isto situacijo, se frustracija lahko razvije v bes ali priučeno nemoč (apatijo). <br />
<br />
<b>Vsa čustva, vključno s strahom, jezo in frustracijo so razumna in smiselna, če vemo, kaj z njimi početi in če znamo situacijo zaključiti</b>. Tako se lahko usmerimo v reševanje problemov in sčasoma pridobimo sposobnost mirnega in zbranega vodenja, kar naši psi od nas pričakujejo in potrebujejo. Skozi opazovanje in posnemanje vodje (torej nas), se psi naučijo primernih (ali neprimernih) odzivov na svoja čustva. <br />
<br />Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-28049689900064683442019-04-24T11:50:00.000+02:002019-04-25T08:01:18.155+02:00Signal rokeVečina ljudi pri komunikaciji s svojim psom poleg zvoka (beseda, žvižg, tlesk) namerno uporablja signaliziranje z rokami, saj so tudi raziskave že večkrat pokazale, da imajo psi močno razvito sposobnost interpretacije določenih človeških gibov (Gácsi et al (2004), Hare in Tomasello (2005), Bräuer et al (2006), Miklósi in Soproni (2006), Gácsi et al (2009), Bräuer et al (2013)).<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiK0QqOxW_3hiRDxKA85hf1loKXcMoT5CCXcYyJg0a8v46N-Zh-SKDshcHmfyf1seclKFtFM0hXhf4CLGghZJMgWlhPqavUJmY3cScyYVOP_Oah7SQhZn_n-BXd0d7fKq8kZMhu4KANf9iY/s1600/IMG-20190421-WA0007.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="595" data-original-width="500" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiK0QqOxW_3hiRDxKA85hf1loKXcMoT5CCXcYyJg0a8v46N-Zh-SKDshcHmfyf1seclKFtFM0hXhf4CLGghZJMgWlhPqavUJmY3cScyYVOP_Oah7SQhZn_n-BXd0d7fKq8kZMhu4KANf9iY/s640/IMG-20190421-WA0007.jpg" width="536" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Signal roke za umirjanje psa, ko nekdo pozvoni. </td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a><br />
Signal roke (<i>dobesedni prevod izraza "hand signal", ki ga uporablja Turid Rugaas</i>), ki ga opisujem tukaj in raložim vsakemu, ki me vpraša za nasvet pri vzgoji svojega psa, pa ima točno določeno obliko in pomen. O signalu sem že pisala v blogu o <a href="http://diegovbrlog.blogspot.com/2015/11/locitvena-tesnoba.html" target="_blank">ločitveni tesnobi</a>. <br />
<br />
Čeprav se signal roke omenja predvsem v situacijah, ko ima pes ločitveno tesnobo ali ko pretirano laja, je uporaben v mnogih situacijah in psu daje vedeti nekaj v smislu "ne vznemirjaj se". <br />
<br />
<b>Kako signal roke zgleda?</b><br />
1. Roka je postavljena vodoravno, vzporedno s tlemi, z dlanjo obrnjeno proti psu (oziroma hrbtno stranjo roke obrnjeno stran od psa). <br />
2. <b>Drža telesa in roka sta mehki,</b> ne zategnjeni in napeti. <br />
3. Telo je obrnjeno stran od psa (odvisno od situacije lahko stojimo bočno ali s hrbtom obrnjenim proti psu).<br />
4. <b>Psa ne gledamo, se ga ne dotikamo in ga ne ogovarjamo, ne glede na situacijo. </b><br />
<br />
<b>Kdaj in kako signal roke uporabljamo?</b><br />
1. V primeru, da signal roke uporabimo z namenom, <b>da nam pes ne sledi </b>(po stanovanju ali za <b>reševanje ločitvene tesnobe</b>), roko nastavimo psu pred nos <b>preden (!!!) se premaknemo</b>. Roka naj bo najmanj 10 cm stran od pasjega nosa, lahko pa mu jo pokažemo tudi z drugega konca sobe. Ne obremenjujemo se s tem ali je pes buden ali ne, pač pa dvignemo roko, jo mehko usmerimo proti psu, se dvignemo in odidemo, kamorkoli smo se že namenili. Signal roke obdržimo v položaju, dokler nas pes lahko vidi. Če nam sledi, ga ignoriramo in se vrnemo na položaj iz katerega smo vstali. <br />
<br />
Pri uporabi signala roke moramo biti dosledni - vedno ga uporabimo preden se premaknemo in samo, kadar smo prepričani, da s psom ne bomo komunicirali. Če psu pokažemo signal, ko se odpravimo v kuhinjo po sendvič, in se potem spozabimo in mu vržemo košček sira, bomo psa zmedli. Če vemo, da se v kuhinji dostikrat spozabimo, signala roke v tem primeru pač ne uporabimo. <br />
<br />
2. V primeru, da imamo psa, <b>ki prosjači pri mizi</b>, je signal roke enkratna rešitev. Ko pes prinese svoj smrček k mizi, mu nežno pokažemo signal roke in njegove poskuse, da bi roko obšel, mirno blokiramo. S signalom vztrajamo toliko časa, dokler pes ne odide stran ali se uleže na tla. To pomeni, da vsak njegov poskus prosjačenja pri drugi osebi ali na drugi strani mize pričakamo s signalom na tistem mestu. Še bolje je, da signal roke pokažemo takoj, ko vidimo, da se pes približuje mizi. Na ta način psi zelo hitro dojamejo, da tokrat ne bodo dosegli ničesar. Tisti najbolj trmasti znajo vztrajati kakšno minuto ali dve, večina pa jih že v nekaj sekundah obupa, se obrne stran, uleže na tla ali odide na svoj prostor. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2xLpZKopA0avOn7CC75OdKBu35sI2xU8MgH32HAsoM4rsCtbo9J4RxfLkh8wIlSMWMEt8XIBNkzqvW6Bvv4ylujYbeCXos-uUHX3lhysOVIEZapmc7ZtCYv8O5Wp5XaPFpni_TBpHSRg4/s1600/IMG_20190307_074513682.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="676" height="472" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2xLpZKopA0avOn7CC75OdKBu35sI2xU8MgH32HAsoM4rsCtbo9J4RxfLkh8wIlSMWMEt8XIBNkzqvW6Bvv4ylujYbeCXos-uUHX3lhysOVIEZapmc7ZtCYv8O5Wp5XaPFpni_TBpHSRg4/s640/IMG_20190307_074513682.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">S signalom roke vtrajamo toliko časa, da pes preneha s prosjačenjem. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Psi so seveda pametni in nekateri bodo na začetku poskušali pri vsakem obroku ali vsakič, ko nekdo prisede k mizi. Poskušali bodo iz vseh smeri in na vsakem koncu mize. Mi moramo biti le bolj vztrajni kot je pes. <br />
<br />
<b>Pomembno je, da psa z roko ne odrivamo ali ga ne držimo. S signalom mu le blokiramo pogled na hrano in dostop do nje.</b> Poskušamo se čim manj ali sploh ne dotikati psa, ravno tako ga ne gledamo ali ogovarjamo. <br />
<br />
Enak postopek uporabimo, če naš pes svoj nos sili nekam, kjer bi zanj bilo nevarno ali kamor bi raje videli, da ne posega (omare, predale, škatle, vrečke). <b>Bolj boste dosledni in potrpežljivi pri uporabi signala ter dali psu dovolj časa (še vedno govorimo v okviru sekund ali minut), da pogrunta, kako naj se spopade z novo situacijo, prej bodo vidni rezultati.</b><br />
<br />
3. Signal roke je izjemno koristen pri <b>omejevanju opozorilnega laježa</b>. Ko pes laja pred vrati, ker je nekdo pozvonil, mirno pridemo do njega, se postavimo med psa in vrata, s hrbtom obrnjeni proti psu. Obe roki imamo spuščeni v legi signala roke (<i>glej fotografijo na začetku bloga</i>). Tako brez besed, mirno vztrajamo, dokler pes ne preneha z laježem in se umiri. <br />
<br />
Paziti moramo, da se pri postavljanju med psa in vrata psa čim manj dotikamo. Nikakor ga ne smemo odrivati. Biti moramo mirni, samozavestni in potrpežljivi. Psu želimo sporočiti, da smo mi tisti, ki bomo uredili situacijo in da se lahko zanese na nas. Če boste dosledni in potrpežljivi, bo sčasoma dovolj le signal roke z drugega konca sobe.<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/mCjRn4JDzRQ/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/mCjRn4JDzRQ?feature=player_embedded" width="320"></iframe><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
4. Signal roke lahko uporabimo tudi v situacijah, ko pride do <b>napetosti med dvema psoma, med človekom in psom ali med našim psom in nečem, kar on smatra za nevarno</b>. V teh primerih gre za ločevanje našega psa od izvora napetosti (nesigurnosti, strahu). <br />
<br />
Če posegamo med dva psa, se postavimo med njiju tako, da smo proti obema obrnjeni bočno, in obema pokazemo signal roke (uporabimo obe roki, vsakemu psu na svoji strani). Če oba psa ali eden izmed njiju prične krožiti, da bi nas obšel, mu s signalom roke sledimo tako, da neprestano prekinjamo neposredno linijo pogleda na drugega psa. Vztrajamo toliko časa, da se psa pomirita, obrneta in odideta vsak svojo pot. Če bomo odnehali prej, se bo napetost vrnila in verjetno stopnjevala.<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/EYE4lOR-cIY/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/EYE4lOR-cIY?feature=player_embedded" width="320"></iframe><br />
<br />
<b>Signal v potencialno kritičnih situacijah seveda uporabljamo takrat, ko se napetost šele pripravlja.</b> Ko sta psa tik pred tem, da bosta skočila drug v drugega, bodo potrebni drugačni ukrepi. <br />
<br />
Zelo verjetno je še mnogo drugih situacij, v katerih se lahko poslužimo signala roke. Ko ga pes enkrat razume, so možnosti neomejene.<b> Signal roke je način komunikacije z našim psom in ni mišljen kot ukaz. Zato se ne jezimo in ne popravljamo psa, če ga "prekrši". </b>Namesto tega razmislimo, kako bi mu v bodoče situacijo lahko olajšali, da bo razumel, kaj želimo od njega.<br />
<br />
<br />
Literatura: <br />
<i>Gácsi, M. et al (2004): Are readers of our face readers of our minds? Dogs (Canis familiaris) show situation-dependent recognition of human’s attention. Animal Cognition 7:3, pp 144–153.<br /><br />Miklósi, A. and Soproni, K. (2006): A comparative analysis of animals' understanding of the human pointing gesture. Animal Cognition 9:2, pp 81–93.<br /><br />Gácsi M, Gyori B, Virányi Z, Kubinyi E, Range F, et al. (2009) Correction: Explaining Dog Wolf Differences in Utilizing Human Pointing Gestures: Selection for Synergistic Shifts in the Development of Some Social Skills. PLOS ONE 4(9): <br /><br />Hare, B. & Tomasello, M. (2005): Human-like social skills in dogs? Journal home page for Trends in Cognitive Sciences 9:9, pp 439-444.<br /><br />Bräuer, J. et al. (2006): Making inferences about the location of hidden food: Social dog, causal ape.Journal of Comparative Psychology, Vol 120(1), pp 38-47.<br /><br />Bräuer, J. et al. (2013): When do dogs help humans? Applied Animal Behaviour Science 148: 1-2, pp 138-149.</i>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-79908822351359566172019-03-04T12:01:00.000+01:002019-03-05T08:17:24.250+01:00Otroci in psi V medijih se je ponovno pojavila novica, da je pes ugriznil otroka v obraz. Zlati prinašalec, ki so ga pred nekaj dnevi posvojili iz zavetišča, in nekaj let star otrok sta se igrala na vrtu. Kaj je bil povod za ugriz, se ne ve natančno. Babica, ki ju je pazila, je bila prepozna. <b>Zgodba je vse preveč pogosta</b>, čeprav je v njej toliko grozljivih napak in malomarnosti, ki se ne bi smele dogajati. <b>Največje posledice utrpita pes in otrok. </b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSs4eFYoMVhgdsGEcceihSkD4xECPn1H53ksNcgBMyRbMtvesu_NoAXW4uhLAfsy4aYsTQZDLtlO-ZhDeHus0Qaa5Gr00xAuBfANSdM5iooeyON3ldrGbwl4mnwub5qeKXTTgIG9luYMMn/s1600/IMG_3876.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="643" data-original-width="1208" height="340" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSs4eFYoMVhgdsGEcceihSkD4xECPn1H53ksNcgBMyRbMtvesu_NoAXW4uhLAfsy4aYsTQZDLtlO-ZhDeHus0Qaa5Gr00xAuBfANSdM5iooeyON3ldrGbwl4mnwub5qeKXTTgIG9luYMMn/s640/IMG_3876.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Otroci in psi so <b>lahko</b> najboljši prijatelji. </td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a><br />
Za začetek se <b>psa in otroka nikoli, nikoli, res nikoli ne pušča skupaj samih brez nadzora. Nikoli. Niti za minuto ne.</b> Če morate na stranišče, ju ločite ali vzemite enega od njiju s seboj. <br />
<br />
Tudi ni dovolj, da dogajanje samo nadzorujete. Namen pristotnosti odrasle osebe ni biti priča ugrizu, pač pa je usmerjanje dogajanja tako, da do nevarnosti ne pride. <b>Odrasli morajo prepoznavati pasjo komunikacijo in predvidevati, kako bosta otrok in pes v vsakem naslednjem trenutku reagirala. </b>Odrasli so tam zato, da preprečijo nesporazume in otroku ter psu pomagajo rešiti morebitno neprijetno situacijo. <br />
<br />
<b>Psi niso igrače in tudi pod razno niso varuške</b>. Čeprav so nekateri psi čudoviti z otroci, je vloga varuške izjemno naporna in večina psov tej vlogi ni dorasla. Ne vedo, kako se z določenimi situacijami spopasti oziroma kaj v določenem primeru narediti. <b>Živahno vedenje in nekoordinirano gibanje majhnih otrok pse včasih zmede in prestraši.</b> Nesigurnost vodi v živčnost in ta v znižano toleranco. Znižana toleranca vodi v pretirano odzivnost ali z drugimi besedami reaktivnost. <br />
<br />
<b>Tako pes kot otrok morata poznati meje sprejemljivega. Oba se morata počutiti varno in oba morata imeti možnost umakniti se </b>od drugega. Oba imata pravico do igranja in skakanja (v določenem prostoru in času) in oba imata pravico do mirnega počitka oziroma spanca. Žal njune potrebe dostikrat niso usklajene. Čas, ko bi počival pes, ne ustreza vedno času, ko bi počival otrok. In tako naprej.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj87tuYWZAXoMsZp6cIR0RPD7AM9ZDsxrCVvF1pdv5TIZnVV4AEBeatkeL8kZScXI5Dt7CBHckinwdqKmsXCe-VeFFpcJXFywsaYZJNzyA7EAryJeau2__4bc5jpIeCjhmqFj088QkJjY7Y/s1600/DSCN7102.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1122" data-original-width="1600" height="448" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj87tuYWZAXoMsZp6cIR0RPD7AM9ZDsxrCVvF1pdv5TIZnVV4AEBeatkeL8kZScXI5Dt7CBHckinwdqKmsXCe-VeFFpcJXFywsaYZJNzyA7EAryJeau2__4bc5jpIeCjhmqFj088QkJjY7Y/s640/DSCN7102.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Interakcija med psom in otrokom mora biti <b>vedno </b>nadzorovana in vodena. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<b>Preden omogočimo neposreden stik psa in otroka, moramo psa dobro poznati.</b> <b>Nekaj dni ali nekaj tednov po prihodu psa v naš dom ni dovolj.</b> Nekaj tednov v novem domu zanj pomeni, da je ravno začel prepoznavati, da bodo ti ljudje od zdaj naprej njegova družina, da je začel spoznavati vonjave in zvoke v novem domu in se navajati na dnevno rutino. Šele v nekaj tednih se pes toliko sprosti, da si upa pokazati vse svoje čare. Šele takrat ga lahko resnično začnemo spoznavati. <br />
<br />
<b>Majhni otroci se šele učijo pravil in zakonitosti v svojem svetu.</b> Učijo se prepoznavati lastne občutke in presojati počutje drugih. Empatija (sposobnost vživetja v občutke drugih) se šele razvija. Ravno tako se šele učijo komunikacije lastne vrste. Do poznih najstniških let niso sposobni dolgoročnega razmišljanja ali predvidevanja vpliva svojih dejanj na okolico. Na univerziteti Lincoln so izvedli raziskavo, ki je pokazala, da so <b>4 leta stari otroci v 54 % primerov narobe presodili čustveno stanje psov, 6 let stari v 42 %, 8 let stari v 35 % in 10-letniki v 27 %</b> primerov (več si lahko preberete <a href="https://www.psychologytoday.com/us/blog/canine-corner/201406/how-%20%20well-can-children-interpret-dogs-emotional-state" target="_blank">tukaj</a> in <a href="https://www.psychologytoday.com/us/blog/canine-corner/201902/new-way-%20%20tell-if-dog-is-safe-interact" target="_blank">tukaj</a>).<br />
<br />
Vloga odraslih v interakciji med psom in otrokom je, da prepoznavajo potrebe, počutje in komunikacijo tako otroka kot psa. <b>Naloga odraslih je, da presojajo učinkovitost sporazumevanja med psom in otrokom in da posežejo vmes, takoj ko le-to ni uspešno. </b>Odrasli so odgovorni za postavljanje jasnih mej in tona druženja ali igre. Odrasli povedo, kdaj je bilo dovolj in kdaj sta oba, tako pes kot otrok ali katerikoli izmed njiju, preveč utrujena ali napeta za nadaljno interakcijo. <b>Odrasli morajo v popolnosti, celoti in brezpogojno prevzeti vso odgovornost za dogajanje med otrokom in psom. </b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjA284qUK7jr9sbbNPwIyy_eza3VXFoeBPm5mAsiGpvhpgZeXBYYEmF6lz9ySGia01JaPreyA8lXzMzFQ2AcatPKnA4ybRAvh_p0Scvh1crr0RxkAWI4eO84nY5W4kj9F5vT7CxT604PfKp/s1600/ziva_cokla_2190.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1179" data-original-width="1598" height="472" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjA284qUK7jr9sbbNPwIyy_eza3VXFoeBPm5mAsiGpvhpgZeXBYYEmF6lz9ySGia01JaPreyA8lXzMzFQ2AcatPKnA4ybRAvh_p0Scvh1crr0RxkAWI4eO84nY5W4kj9F5vT7CxT604PfKp/s640/ziva_cokla_2190.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><b>Naloga odraslih </b>je, da se naučijo brati pasjo govorico in postavljati jasne meje v odnosu med otrokom in psom. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Seveda ni enostavno in seveda je naporno. Mlajši je pes in mlajši je otrok, težje je. <b>Vendar sta tako pes kot otrok popolnoma odvisna od nas, odraslih. Njuno druženje je naša odločitev. Mi moramo zagotoviti varnost in dobro počutje vseh vpletenih. </b>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-13877925501745638302018-12-21T20:16:00.000+01:002018-12-21T20:36:06.869+01:00Prazniki niso stresni le zaradi petard in ognjemetov<div style="text-align: justify;">
Konec decembra se hitro približuje, ljudje so vedno bolj vznemirjeni in veseljaško razpoloženi. V naši okolici je zaenkrat še bolj ali manj mirno. Nekaj kilometrov stran pa poteka tradicionalni božični sejem, kar privabi ljudi od blizu in daleč. Mesto je pisano in polno navdušenih, zabave željnih ljudi, bleščijo se lučke vseh oblik in barv, iz različnih koncev prihaja raznolika, glasna glasba in v zraku je zaznati močan vonj po kuhanem vinu in slaščicah. Na mojo veliko žalost vso to zabavo (pre)večkrat prekine oster lajež ali glasen otroški jok. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: 0px; margin-right: 0px; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgeQfq41VkCAtOSAKORDWNXlKNL9U5ZVO_kcKReRAaFISxiBCeB2gWmUNvnU43Tm2NnZ9Vs26WK34AkuU5KZzINrQVisNUHTCNSU6OGxeoa9eirxWZfaoq8rLuJiQxvoBT8YYZ7xfTmCyW2/s1600/DSCN1840.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1200" data-original-width="1600" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgeQfq41VkCAtOSAKORDWNXlKNL9U5ZVO_kcKReRAaFISxiBCeB2gWmUNvnU43Tm2NnZ9Vs26WK34AkuU5KZzINrQVisNUHTCNSU6OGxeoa9eirxWZfaoq8rLuJiQxvoBT8YYZ7xfTmCyW2/s640/DSCN1840.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Med prazniki pazite, da koščki hrane ne "padejo" pod mizo prevečkrat. </td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<a name='more'></a><br />
Tudi največji med psi redkokdaj vidijo višje kot meter od tal. Če se postavite v njihovo kožo in si samo zamislite, da hodite med velikani, ki v prazničnem stanju tacajo vsepovsod, se zaletavajo v druge velikane in v vas ter vas mimogrede tudi nekajkrat pohodijo, medtem ko vas vaš velikan neusmiljeno vleče za seboj, si lahko predstavljate, da bi to znala biti precej travmatična izkušnja. Zdaj pa prištejte še glasno glasbo, kričanje ljudi, množico novih (pogosto neprijetnih) vonjav, bliskajoče in utripajoče luči in kmalu postane razumljivo, zakaj je naš Fifi kar naenkrat bolj vznemirjen, prestrašen, reaktiven in zakaj se tako čudno obnaša. <b>Ne pozabite, da psi slišijo in vohajo mnogo bolje kot ljudje, nimajo pa razumevanja o tem, kaj prazniki pomenijo.</b><br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: 0px; margin-right: 0px; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhi7Am_TZ9NOZUeyeH0CqliOEpOXREM1m6sfFBO2xktXw2EpewdAZU7vbkKjyRnPfadrV1ocwSm8bAT059Zy9xuTSN0WSeyfcAi2oGQW4ZKnp_1DQ2H7Whyphenhyphenb2gnq-XBWQIEDWDGih-Cd03d/s1600/DSCN8947.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="667" height="478" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhi7Am_TZ9NOZUeyeH0CqliOEpOXREM1m6sfFBO2xktXw2EpewdAZU7vbkKjyRnPfadrV1ocwSm8bAT059Zy9xuTSN0WSeyfcAi2oGQW4ZKnp_1DQ2H7Whyphenhyphenb2gnq-XBWQIEDWDGih-Cd03d/s640/DSCN8947.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi ne razumejo praznikov. Center mesta v prazničnem vzdušju jim predstavlja grozo. </td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
<br />
Ko psa enkrat izpostavite taki izkušnji, <b>lahko pusti posledice celo življenje.</b> Vaš pes se bo naučil, da so določene situacije in določeni ljudje (zanj) nevarni. Naučil se bo, da vam v določenih situacijah ne more zaupati in da mora zase poskrbeti sam. Ko bo to novo znanje prenesel v za vas bolj običajne situacije, boste kar naenkrat imeli psa z »vedenjskimi težavami«. <b>»Moj pes je navajen in v množici uživa« ne obstaja.</b> Seveda, nekateri psi se s stresom spopadajo bolje kot drugi. Nobenemu, ampak prav nobenemu, psu pa center mesta v največji evforiji ne predstavlja zabave in užitka. Največ, kar lahko rečete je, da vaš pes dogajanje pasivno prenaša zato, da vam ugodi. Kar pa vsekakor ni pošteno do vašega kosmatega spremljevalca. </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
Drama prazničnih dni se za naše pasje spremljevalce ne konča pri grozljivem izletu v center mesta. Kar naenkrat skozi domačo hišo prehajajo trume neznanih in glasnih ljudi. Domači ljudje so vznemirjeni, tekajo po hiši v vseh smereh, iz omar vlečejo različne stvari (med katerimi se kdaj znajde tudi kakšna dobrota ob kateri se pocedijo sline), ponovno se vsepovsod pojavljajo tiste utripajoče lučke in čudne vonjave. <b>Stres in napetost je čutiti v zraku.</b> Včasih se napetost ob prihodu neznanih ljudi še povečuje, dokler ne pride do eksplozije kričanja. Našemu psu se niti sanja ne, da je ta vznemirjenost del prazničnega vzdušja, da je kričanje del veseljačenja in da so tisti čudni, neznani ljudje v bistvu naši sorodniki. <br />
<br />
Poleg vse zmede okoli praznovanj v hiši ali v mestu <b>je pogosto podrta tudi vsakodnevna rutina</b>. Spremeni se čas sprehodov, čas hranjenja, s psom se ne igramo toliko časa kot običajno ali pa smo med ukvarjanjem z njim z mislimi drugje. <b>To doprinese k občutku izgubljenosti in nesigurnosti našega psa.</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><br /></b></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5R79Ymd0LgjMtbFo-goDmSDDloJ_-l1LNCMYFz4dbhOeYMF1W0e74jwgeIf9pUjf1m6l4QqXfg-42HQIo4BgUpYsiYCVobXWKCqAA21EZ0N2RtgBvqcJ6kL5qghXHeHd3MG56GNWLMjnr/s1600/20151220_115317.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="719" height="444" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5R79Ymd0LgjMtbFo-goDmSDDloJ_-l1LNCMYFz4dbhOeYMF1W0e74jwgeIf9pUjf1m6l4QqXfg-42HQIo4BgUpYsiYCVobXWKCqAA21EZ0N2RtgBvqcJ6kL5qghXHeHd3MG56GNWLMjnr/s640/20151220_115317.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psa, ki potrebuje našo podporo in našo bližino, ne ignoriramo. </td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
<br />
<b>Kaj lahko storimo, da bo našemu štirinožnemu prijatelju praznični čas manj stresen?</b><br />
<br />
1. <b>Naše počutje je za pse izjemnega pomena, saj jim predstavljamo vzor in vir informacij o dogajanju, ki ga pogosto ne razumejo.</b> Zato bodimo pozorni na lasten nivo stresa. Ko začutimo, da smo živčni, manj tolerantni ali zaskrbljeni, se za trenutek ustavimo, globoko vdihnimo, naredimo nekaj vaj za sprostitev ali meditiramo. Karkoli nam pomaga, da se malo sprostimo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
2. Čez dan mu ponudimo možnost, da sprosti nabrano energijo. Poleg sprehodov mu ponudimo miselne igrice, možnost za žvečenje in delo z nosom (lahko preprosto iskanje priboljškov). Zelo koristna je lahko tudi nežna masaža ali samo umirjeno božanje, pri čemer pa se moramo res posvetiti psu. Čohanje, medtem ko gledamo televizijo, ne šteje. <br />
<br />
3. V prazničnem času je zelo pomembno, da psu ponudimo <b>prostor, kamor se lahko pred hrupom umakne.</b> Če nas skrbi, kako bo sprejel obiske, ga omejimo z (otroško) ograjico, da nas bo vseeno lahko videl, ni pa potrebno, da je aktivno udeležen v dogajanju. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
4. Čeprav je na prehrano potrebno paziti vedno, je predvsem v prazničnem času pomembno, kakšno hrano dobiva naš pes. <b>Pazimo, da ni deležen prevelike količine »priboljškov« z naše mize.</b> Pomagamo mu lahko tudi z raznimi dodatki, med katerimi so vsekakor dobrodošli prebiotiki in probiotiki. Prav tako lahko k sproscenosti veliko pripomorejo pasji feromoni ali naravni pripravki za pomirjanje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
5. Bolj ko se prazniki približujejo, večja je nevarnost pretiranega hrupa, petard in ognjemetov v naši bližini. <b>Načrtujmo sprehode tako, da bodo v času, ko je zunaj najmanj ljudi in najmanj nevarnosti, da nas kaj preseneti.</b> Če živite v strnjenem naselju in imate možnost, mogoče ni slabo razmisliti o sprehodih, kamor se zapeljete z avtomobilom. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi17Q7TjKI4GeSI7DUYyaMMD6PWxoJPeAcetUhuJujUzjbwfSdXChZg1HNlAF988VgXPmWN1cEMkROxK_CiRNIy2hyymrSi3iit3Ufm55Rbsb4vVtw_jFERNY-4TRvEqQio5omz1N2Qk1HE/s1600/IMG-20160306-WA0000.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="667" height="478" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi17Q7TjKI4GeSI7DUYyaMMD6PWxoJPeAcetUhuJujUzjbwfSdXChZg1HNlAF988VgXPmWN1cEMkROxK_CiRNIy2hyymrSi3iit3Ufm55Rbsb4vVtw_jFERNY-4TRvEqQio5omz1N2Qk1HE/s640/IMG-20160306-WA0000.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Varen, temen in miren prostor, kamor se pes lahko umakne od vsega hrupa, je lahko razlika med katastrofo in prijetnimi prazniki. </td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"></td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
6. <b>V času pokanja psa ne puščamo samega.</b> Na voljo naj ima del hiše ali stanovanja, ki je najbolj zvočno izoliran (pogosto tak prostor psi sami izberejo) in kamor se lahko umakne, če želi. Nikakor ga ne zapiramo v kletko ali sobo, saj bo morda potreboval našo tolažbo oziroma podporo. Ob nenadnem poku poskušamo ostati kar se da mirni in zvok ignorirati. <b>Če pes pride k nam v zavetje, ga z dotikom pomirimo, vendar se ne vznemirjamo in z njim ne sočustvujemo.</b> Če bomo mi v skrbeh za našega psa, lahko situacijo poslabšamo, saj nas opazujejo in nevarnost ocenjujejo tudi na podlagi našega odziva. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
7. <b>Če imamo psa nameščenega v zunanjem pesjaku, mu vsaj za nore praznične dni poiščimo prostor v hiši</b>, kjer je varnejši pred hrupom in neprijetnimi izkušnjami. </div>
Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-28543760031718673492018-08-30T12:29:00.000+02:002018-08-30T12:29:04.196+02:00Rastne plošče in pritrdišča mišic – zakaj se mladiči uspešno razvijajo takrat, ko je vadba primerna starosti?<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: x-small;"><i>(Prevedeno in objavljeno z dovoljenjem avtorja. Originalen članek na povezavi <a href="https://www.dogworksfitness.com/single-post/2018/02/07/Puppies-are-dogs-under-development" target="_blank">DogWorks Fitness</a>)</i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /><b>»Nezrela, razvijajoča se telesa ne morejo prenašati prekomernega fizičnega stresa, ne da bi utrpela dolgotrajne, negativne posledice«</b>. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNLcC8x5BfXuFmot3Unw00sFlLIXg8XU-TJ-j4-9vY72sHgvK9omAZ4b9l-pjJojDOebej_Ac3_X6l5vCGcVsX95iww9thQFULYeKzfkbzAC9J4c0zq2VeNFI6VGNHg7dT48SgDlQF64ag/s1600/dogworksfitness1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="469" data-original-width="705" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiNLcC8x5BfXuFmot3Unw00sFlLIXg8XU-TJ-j4-9vY72sHgvK9omAZ4b9l-pjJojDOebej_Ac3_X6l5vCGcVsX95iww9thQFULYeKzfkbzAC9J4c0zq2VeNFI6VGNHg7dT48SgDlQF64ag/s640/dogworksfitness1.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<a name='more'></a><br />
<div style="text-align: justify;">
Običajno je slika vredna več kot 1000 besed. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />Tomografska slika je vzeta iz raziskave z morskimi prašički, vendar je informacija še vedno na mestu (v trenutku, ko bo objavljena enaka slika, ki temelji na raziskavah s pasjimi mladički, bo povezava posodobljena). Kaj lahko vidimo na sliki? <b>Nezrela, razvijajoča se kost še nima strukturne celovitosti</b> (z drugo besedo: gostote), <b>ki je potrebna za vzdrževanje ponavljajočega se stresa pri vadbi (aktivnosti) in zaradi prekomerno razvitih mišic</b> (glej DogWorks Fitness blog "<a href="https://www.dogworksfitness.com/single-post/2017/12/28/The-1-and-2-common-injury-factors-for-puppies---and-its-not-just-about-hips-and-elbows" target="_blank">Dejavniki poškodb pri mladičkih</a>«).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiV0fg-w__sE0rKzxb3D7Z3DS-yuLH6tbJufPWe8SABO96Co018H6ZCw27mJgJxRl-t_L4uzB9m6w8sl4GvcY0FKa2sOTOMDIBjDpFct7XKHZYYvY9XZQijTf1kYzKxdPBTiM6ZndbrwS-D/s1600/dogworksfitness2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="283" data-original-width="789" height="227" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiV0fg-w__sE0rKzxb3D7Z3DS-yuLH6tbJufPWe8SABO96Co018H6ZCw27mJgJxRl-t_L4uzB9m6w8sl4GvcY0FKa2sOTOMDIBjDpFct7XKHZYYvY9XZQijTf1kYzKxdPBTiM6ZndbrwS-D/s640/dogworksfitness2.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br />Dobra analogija je beton - mešanica s pravimi razmerji med cementom, peskom in vodo bo zagotovila največjo moč in trajnost strukture. Vendar, če beton ni bil dovolj utrjen, preden ga izpostavimo elementom ali pritisku bremena, se bo zlomil in ogrozil celoten projekt.</div>
<div style="text-align: left;">
<br />Beton se uporablja kot temelj hiš, dovozov, cest in mostov. <b>Kosti pa so temelj telesa vašega mladička, na katerega se bo zanašal celo življenje.</b> Zagotavljal mu bo strukturno pritrdišče za mišice (za ustvarjanje gibanja) in ščitil notranje organe. Za razliko od neživega betona je kost dinamično, živo tkivo, ki je podvrženo preoblikovanju in pomaga pri ravnovesju telesa. <b>To je najpomembnejši razlog, da ste pozorni in omogočite najboljše pogoje za rast in razvoj vašega mladička.</b> Tako boste zagotovili, da njegovo telo doseglo zrelost v najboljši možni kondiciji.</div>
<div style="text-align: left;">
<br /><b>Vadba oziroma aktivnost mora biti primerna starosti, da se izognemo zgodnjim pojavom mikro poškodb, ki lahko ovirajo optimalen razvoj kosti.</b> Spodnje ilustracije prikazujejo, kako blizu rastnim ploščam so pritrjene večje mišično-tetivne enote. </div>
<div style="text-align: left;">
<br />Začnimo s sprednjim sklopom. Roza barva ponazarja rastne plošče. Velike ploščate kosti (lopatica, lobanja, kolčni sklepi, itd.) imajo več dimenzij, ki rabijo velik "plašč" razvoja celic. Rastne plošče na dolgih kosteh (nadlahtnica, podlahtnica, koželjnica, stegnenica, itd.) so na zgornjem in spodnjem delu kosti - na obeh straneh sklepov! Upoštevati je potrebno tudi, da imajo kroglasti sklepi dodatne rastne plošče (npr. glava stegnenice in sklepna jamica kolčnice).</div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjlpWnbRpFGx8EyMyPk_-_vcdXZhZgPPDn9kfOuPBtgfVlMcc76rBJs0Pu0aQzCsvM1suA3HN7Vone3UBKGUj0l5yoFu-Ov0K726bjfWaVx2b8ekSrBOVsebZuH6T0LXMjqWoadOVuKAp3Z/s1600/dogworksfitness3.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="574" data-original-width="733" height="500" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjlpWnbRpFGx8EyMyPk_-_vcdXZhZgPPDn9kfOuPBtgfVlMcc76rBJs0Pu0aQzCsvM1suA3HN7Vone3UBKGUj0l5yoFu-Ov0K726bjfWaVx2b8ekSrBOVsebZuH6T0LXMjqWoadOVuKAp3Z/s640/dogworksfitness3.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /><b>Ramenski stabilizatorji</b>: Te velike, močne ramenske mišice je mogoče videti na straneh kosti.Slika prikazuje njihovo lego. Izvirajo (na lopatici) tam, kjer je rdeča pika, in naraščajo (na vrh nadlahtnice), kjer je modra pika. Spodnji sliki prikazujeta vpliv na rastne plošče med krčenjem teh mišic s silo, potrebno za ustvarjanje gibanja in stabilnosti. </div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjXzv2lEBb5EnSsAsVDNyBQZmJWDQB2j233Ynvvup4e2rEzuCJwSk9pxbvAjR2uGzdegPWw_lF8cBWguaWxJcMihwcoDJINQqwVBXaDz-GLcld6vXzX6Z7LYjzwRosUI3TMiLrsFEivXzld/s1600/dogworksfitness4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="480" data-original-width="1073" height="286" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjXzv2lEBb5EnSsAsVDNyBQZmJWDQB2j233Ynvvup4e2rEzuCJwSk9pxbvAjR2uGzdegPWw_lF8cBWguaWxJcMihwcoDJINQqwVBXaDz-GLcld6vXzX6Z7LYjzwRosUI3TMiLrsFEivXzld/s640/dogworksfitness4.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /><b>Ramenski fleksorji</b> (omogočajo upogib ramena):</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh2uZwxaR-aMkRax4AZl-diy14a5-mK8ebKawUGISubUhj2tR-YVvfsKEJPHLJfkbhsmlixv1JK9LgyYkMVZDUv9pfEUQ1IDU4RxpDlFfMC6CPZ6BUxyEUHQZRE7i1pOaKunioMfPBWUBDa/s1600/dogworksfitness5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="400" data-original-width="917" height="278" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh2uZwxaR-aMkRax4AZl-diy14a5-mK8ebKawUGISubUhj2tR-YVvfsKEJPHLJfkbhsmlixv1JK9LgyYkMVZDUv9pfEUQ1IDU4RxpDlFfMC6CPZ6BUxyEUHQZRE7i1pOaKunioMfPBWUBDa/s640/dogworksfitness5.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
<b>Komolčni fleksorji</b> (omogočajo upogib komolca):</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjo4t7hXyD7937VmkzFeLM4pAxLfMeSN83nbKYDGhK9XqbU8Sey-8OAr5D0Nqvm8j5LJCTFHAfPtQxlcb7Rh7JoGWx-rvdAEmuMVXNcnwul2Sxt9taoqnhW5ixefHGdNWU95DwqXrcC6ijG/s1600/dogworksfitness6.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="377" data-original-width="916" height="262" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjo4t7hXyD7937VmkzFeLM4pAxLfMeSN83nbKYDGhK9XqbU8Sey-8OAr5D0Nqvm8j5LJCTFHAfPtQxlcb7Rh7JoGWx-rvdAEmuMVXNcnwul2Sxt9taoqnhW5ixefHGdNWU95DwqXrcC6ijG/s640/dogworksfitness6.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
<b>Komolčni ekstenzorji</b>: triceps (osnovna aktivnost: "sunek", ki umakne sprednje noge s poti, ko pes preskakuje ovire) </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjYlA5y6ChQO0qKzdqHvnCg_50OAQ3rFYtkT-dcqZowwfrlBEqCrZ7vixJSc9NW_mnCXoF9sEjAqmESPdGKvl77qPCPQZ2hymjVC8QG_PcJkFTL1tpwMlRUySK4rTIH06Cueq2B_eJCQxpX/s1600/dogworksfitness7.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="382" data-original-width="918" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjYlA5y6ChQO0qKzdqHvnCg_50OAQ3rFYtkT-dcqZowwfrlBEqCrZ7vixJSc9NW_mnCXoF9sEjAqmESPdGKvl77qPCPQZ2hymjVC8QG_PcJkFTL1tpwMlRUySK4rTIH06Cueq2B_eJCQxpX/s640/dogworksfitness7.jpg" width="640" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAyrrtarmIQ0YS64VhrFhNOCIW-e9gSQ-gidBFYBodJa2I8qarH761RDVxRj_1QKtBPEy0KC3tPHaotv_mRgOXXyq8ikjDqIoxWEN7e_OCtjbwHU5J2bDtB4QpazCgjwfjEJDjq2_fMhJ1/s1600/dogworksfitness8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="374" data-original-width="919" height="260" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiAyrrtarmIQ0YS64VhrFhNOCIW-e9gSQ-gidBFYBodJa2I8qarH761RDVxRj_1QKtBPEy0KC3tPHaotv_mRgOXXyq8ikjDqIoxWEN7e_OCtjbwHU5J2bDtB4QpazCgjwfjEJDjq2_fMhJ1/s640/dogworksfitness8.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div style="text-align: left;">
<br /><b>Kolk in stegno</b>: Slika prikazuje, kako se površinska zadnjična mišica pripenja na prvih nekaj vretenc repa (<b>spremembe v usmeritvi gibanja repa so prvi znaki težav v medeničnem oziroma zadnjem delu</b>). </div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhoqvzz7dbmiJthL1EITlelw4W8GSjrnH2TNUhIE9xidK86_ZrUqvpvUvjDUMg_YLLQhuSUGRQnhezhpDwz3SqZxfgWxrv-uHx5m4p1X8yvMRAP54jpcAsUWMmIX5dk1em46G7bH9u7MkBI/s1600/dogworksfitness9.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="526" data-original-width="730" height="460" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhoqvzz7dbmiJthL1EITlelw4W8GSjrnH2TNUhIE9xidK86_ZrUqvpvUvjDUMg_YLLQhuSUGRQnhezhpDwz3SqZxfgWxrv-uHx5m4p1X8yvMRAP54jpcAsUWMmIX5dk1em46G7bH9u7MkBI/s640/dogworksfitness9.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div style="text-align: left;">
<br /><b>Zadnjične mišice: </b>(narastiče na repnih vretencih je označeno z rdečo) <b><br /></b></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhxI5E2aQ8TkrXZ1sO1bAdadUAiJ0wLrNvbz-3xMWtwSHSsBHyAWYwe4y_bd-FK6DQC0hDIJP8GUBWIA3IYpya8GLyNpmZNV0MyXrpECSXVHDF7FWa-1w-IvOSUqAJo6kCg9frOcHfLIf3y/s1600/dogworksfitness15.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="414" data-original-width="1292" height="204" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhxI5E2aQ8TkrXZ1sO1bAdadUAiJ0wLrNvbz-3xMWtwSHSsBHyAWYwe4y_bd-FK6DQC0hDIJP8GUBWIA3IYpya8GLyNpmZNV0MyXrpECSXVHDF7FWa-1w-IvOSUqAJo6kCg9frOcHfLIf3y/s640/dogworksfitness15.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
<b> Skupina stegenskih mišic: </b>(potegne nogo nazaj)<b><br /></b></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgg5GrLbBjgONIIIVvkzhfeX03WlAYyHLAy6rcTBSt7R18c2tKzklyfsZLFPALRbFUFaz9824QNMoc115_vYpfWJGaO8wQAGfQL7Gr_2fEn-YMD_OPYGGxXQywJDmyBdThdjJmKpNBpoPam/s1600/dogworksfitness12.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="371" data-original-width="1304" height="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgg5GrLbBjgONIIIVvkzhfeX03WlAYyHLAy6rcTBSt7R18c2tKzklyfsZLFPALRbFUFaz9824QNMoc115_vYpfWJGaO8wQAGfQL7Gr_2fEn-YMD_OPYGGxXQywJDmyBdThdjJmKpNBpoPam/s640/dogworksfitness12.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
<b>Štiriglava stegenska mišica </b>(4 izvorne glave): Je največja sprednja stegenska mišica zgrajena iz štirih mišic. Posebnega pomena tukaj je pogačična kita, ki poteka preko kolenskega sklepa in vsebuje majhno pogačico. Močna štiriglava stegenska mišica pomeni močne vezi, kar pomeni stabilna kolena. <br />*<span style="font-size: x-small;"><i>Kolenske vezi so statični stabilizatorji kolena, močne mišice in kite, ki obkrožajo koleno, pa so dinamični stabilizatorji kolenskega sklepa. Pogačica je sestavni del kite, ki povezuje štiriglavo stegensko mišico z zgornjim delom golenice. Spodnji del te kite se imenuje pogačična kita, zgornji del pa kita štiriglave stegenske mišice.</i></span></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhhHJEIQ1nGA0n0TapcFHVaxBG87OqcRW-16GggMVhBqEmlodWg3Tw2-l0VP19v2tFJg-xC489LmpgfwFuLPJ39AJRgi341ulqfilu0fROFB4YePFk-tCth14olHTIxildb1hnen-_1e7dT/s1600/dogworksfitness13.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="522" data-original-width="530" height="630" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhhHJEIQ1nGA0n0TapcFHVaxBG87OqcRW-16GggMVhBqEmlodWg3Tw2-l0VP19v2tFJg-xC489LmpgfwFuLPJ39AJRgi341ulqfilu0fROFB4YePFk-tCth14olHTIxildb1hnen-_1e7dT/s640/dogworksfitness13.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<div style="text-align: left;">
<br /> … in vsem najljubši – <b>fleksorji kolka</b> (m. iliopsoas) so pomembni za stabilizacijo telesa (na sliki je prikazano njihovo pritrjevanje ob spodnjem delu hrbtenice). </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsPUlw9bDfWNzFpHdF_Nb6Uq-OR16Gn2V29OunhWNeJkRfLrXA5yGHk5UZPBuPn2GatVrZI57htyEYiIWPUJZewC1lmiWO4z6t98_FGYnoRYpVw6zIMcSXpw6jEglq9cilRZiFCI_sVVb9/s1600/dogworksfitness14.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="399" data-original-width="623" height="408" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsPUlw9bDfWNzFpHdF_Nb6Uq-OR16Gn2V29OunhWNeJkRfLrXA5yGHk5UZPBuPn2GatVrZI57htyEYiIWPUJZewC1lmiWO4z6t98_FGYnoRYpVw6zIMcSXpw6jEglq9cilRZiFCI_sVVb9/s640/dogworksfitness14.jpg" width="640" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
<br /><br /></div>
Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-47764762213614218862018-05-31T07:13:00.000+02:002018-05-31T07:19:57.295+02:00Kdo je kriv?Po vsakem odmevnem dogodku, kjer je bil vpleten napad psa, se začnejo burne razprave o tem, kaj je botrovalo napadu. Je kriv neodgovoren skrbnik ali je pes napadalnost podedoval od svojih prednikov in je bila nesreča neizogibna? Odgovor je vse prej kot preprost.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj3Lz4boUh-K2N5eXIl_w2e67LGh0E4rqzQ02l9oXskAobCYHvN7CEQ1HZZwfRhYmzCz39j6QESRroIDmUteHrxZyN50oJ7VG6vEHNpnloagAEyal5CfUj6Dza-EuDvdI3K6trq0itWBANM/s1600/DSC_0149.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="406" data-original-width="768" height="338" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj3Lz4boUh-K2N5eXIl_w2e67LGh0E4rqzQ02l9oXskAobCYHvN7CEQ1HZZwfRhYmzCz39j6QESRroIDmUteHrxZyN50oJ7VG6vEHNpnloagAEyal5CfUj6Dza-EuDvdI3K6trq0itWBANM/s640/DSC_0149.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Je napadalno vedenje zapisano v genih ali je problem v vzgoji?</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a><b>Kaj vpliva na vedenje našega psa?</b><br />
Pri poskusih razlag določenih vzorcev vedenja in vzrokov zanje znanstveniki naletijo na veliko težav. Vedenje katerekoli živali (in tudi ljudi) je izjemno težko ocenjevati nepristransko in objektivno. Vedenje se vedno pojavi v določenem kontekstu, ki nikoli ni enak za vsako žival. V izoliranih laboratorijskih okoljih je praktično nemogoče ponazoriti vsakodnevne situacije, za katere iščemo razlage. Izvedba raziskave v resničnem življenju pa je težavna zaradi velikega števila dejavnikov, ki jih ne poznamo, na katere nimamo vpliva oziroma njihovega vpliva ne razumemo.<br />
<br />
Čeprav lahko zaznamo nekatere jasne razlike v vedenju določenih pasem in razlike med posameznimi osebki znotraj pasme, je te razlike presenetljivo težko opisati in še težje pripisati genetiki. Razlog za to je <b>vpliv okolja, pod kar razumemo vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na psa in niso zapisani v genih.</b> Ko pomislimo na vplive okolja, ponavadi pomislimo na urbano ali ruralno okolje, stanovanje ali hiša, surova ali procesirana hrana, ali je bil pes deležen socializacije in podobno. Vendar vpliva tudi način in količina vadbe, število ur preživetih v samoti, kolikokrat psa skopamo, s kom se druži, koliko bratov in sester je bilo v leglu, kdaj je bil odvzet iz legla in celo kaj je njegova mama jedla med brejostjo.<br />
<br />
Da so zadeve še bolj zapletene, tudi pri podedovanih lastnostih ne gre le za kombinacijo genov, ki jih pes dobi polovico od mame in polovico od očeta. <b>Na izražanje posameznih genov osebka vplivajo izkušnje njegovih prednikov</b>, kar preučuje epigenetika. Če so bile izkušnje pomembne za preživetje osebka, se njihov spomin prenese na potomce v obliki zaklepanja ali odklepanja določenih genov in preko tega na izražanje določenih lastnosti. <br />
<br />
<b>Je torej kriva genetika?</b><br />
To bi bil vsekakor najbolj preprost odgovor za vse nas s psi, ki jih naše okolje označuje za problematične - ločitvena tesnoba, pretirani odzivi na zvoke in vokalizacija, fobije, reaktivnost na ljudi in druge pse, ... S tem bi se otresli vsake odgovornosti za vedenje našega spremljevalca. Čeprav bi bil odgovor enostaven, pa bi bil tudi poguben - če je vedenje odvisno predvsem od podedovanih lastnosti, potem nanj nimamo pomembnega vpliva in je vedenje psa nemogoče preoblikovati.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgFkQev7ETLe8ugIv76VL_4xxlNUxSVd4draCRoE30Au8rURJL7fYt28KOBOyBGDeiXzXai8K9iovSmkXASGuaf6Fi4RVMxJPQT_BRnFAmyspd3czA1QEKrLP2AZB5EX4fsId10UPYTIFFM/s1600/DSC_0230.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="750" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgFkQev7ETLe8ugIv76VL_4xxlNUxSVd4draCRoE30Au8rURJL7fYt28KOBOyBGDeiXzXai8K9iovSmkXASGuaf6Fi4RVMxJPQT_BRnFAmyspd3czA1QEKrLP2AZB5EX4fsId10UPYTIFFM/s640/DSC_0230.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi nas neprestano opazujejo, se od nas učijo in nas posnemajo. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<b>Kakršen lastnik, takšen pes?</b><br />
Star pregovor, ki je sicer močno poenostavjen, vendar se v njem skriva resnica. <b>Genetika namreč predstavlja okvirje znotraj katerih se vedenje lahko razvija. Mi, ki predstavljamo pomemben del vpliva okolja, pa smo tisti, ki določamo, na kakšen način se bo določena vedenjska lastnost oblikovala.</b> Na nekatere lastnosti vplivamo lažje, na druge težje. Najmanjši vpliv imamo na strah in reakcijo bega ali boja. Seveda težje vplivamo tudi na vedenje, ki se je oblikovalo skozi obdobje odraščanja psa, predvsem če nismo imeli nobenega vpliva nanj. Zlorabljeni, zatirani in zanemarjeni psi imajo lahko negativne vedenjske vzorce tako globoko zakoreninjene, da potrebujejo neprimerljivo več pozitivnih izkušenj, brezpogojen občutek varnosti in zaupanja v novega skrbnika, da jih spremenijo. <br />
<br />
<b>Skrbnik je psu za vzor</b><br />
Psi so socialna bitja, z visoko razvito socialno inteligenco, kar jim omogoča razumevanje njihovega okolja, medsebojnih odnosov in družbeno sprejemljiv in primeren način odziva na določene situacije. Primernih reakcij se učijo po metodi poskusa in napake in z opazovanjem ter posnemanjem drugih. <b>Najmočnejsi vpliv ima skrbnik psa, saj pes z njim preživi največ časa, je z njim povezan in mu zaupa.</b> <br />
<br />
<b>Kdo nosi breme odgovornosti?</b><br />
V primeru napada psa je nesporno odgovoren skrbnik. Kakršnokoli preteklost sta imela s psom, ne glede na to ali je reaktivnost psa posledica napak, ki jih je skrbnik naredil pri vzgoji, ali pa je psa posvojil z vsemi njegovimi problemi in težavami, <b>je skrbnik tisti, ki mora zagotoviti varnost psa in njegove okolice</b>. Zakon je jasen in prav tako družbeno sprejeta merila.<br />
<br />
Skrbnik je tudi tisti, ki svojega psa vodi in usmerja skozi življenje, ki mu je vzor in po katerem se pes zgleduje. <b>Če želimo mirnega, prijaznega, ljubečega in odgovornega psa, mu to lahko prikažemo le z vzorom.</b> Ne glede na preteklost se psi zelo hitro odzovejo na mirno, dosledno, stabilno in razumevajoče vodstvo. <b>Le-to lahko v kombinaciji z ustreznim pristopom (pre)vzgoje in odgovornim nadzorom v potencialno tveganih situacijah prinese želene rezultate. </b>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-88188282716713428832018-03-14T06:00:00.000+01:002018-03-14T06:00:34.279+01:00Kaj imajo psi raje kot priboljške in igrače? Psi so socialna bitja, kar pomeni, da za svoj obstoj nujno potrebujejo družbo drugih živih bitij in predstavnikov svoje vrste.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipj3jsng3Xw3y2p_AgJqM_SuD21CWtDx32ErF9sKJr_ynu6l2DEdhssfIGf5pdxEClzgPNNZPX-hb8QNvM8C01J9H_8eUFnj5OdRoc9Bikq2Gmu6UCIttVZGz9SQodp-t2LZDkOF60JGqk/s1600/DSC_0704.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="454" data-original-width="768" height="378" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipj3jsng3Xw3y2p_AgJqM_SuD21CWtDx32ErF9sKJr_ynu6l2DEdhssfIGf5pdxEClzgPNNZPX-hb8QNvM8C01J9H_8eUFnj5OdRoc9Bikq2Gmu6UCIttVZGz9SQodp-t2LZDkOF60JGqk/s640/DSC_0704.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Tako psi kot njihovi skrbniki si želijo uživati v preživljanju skupnega časa. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a><b>Torej prva in najpomembnejša stvar, ki si jo pes želi in jo potrebuje, je biti sprejet v svoji družini.</b> Biti sprejet tak kot je, z vsemi čudovitimi lastnostmi in posebnostmi ali težavami. Psi po svoji naravi iščejo informacije in vodstvo pri svojih ljudeh. V nas iščejo potrditev, da se vedejo primerno našim željam, da smo z njimi zadovoljni, ter navodila, kako lahko to dosežejo. Če teh informacij od nas ne dobijo, postanejo nesigurni, zaskrbljeni, prestrašeni, kar vodi v vedenja, ki jih označujemo kot problematična. <br />
<br />
Informacije morajo potekati v obe smeri. Komunikacija je uspešna le takrat, ko je dvosmerna. <b>Psi si želijo, da jih poslušamo in upoštevamo.</b> Da slišimo njihove želje, da ugodimo njihovim potrebam. Biti slišan in razumljen je ena osnovnih potreb, ki jih imamo vsa živa bitja, ki živimo v skupinah. <br />
<br />
Za srečnega in zadovoljnega psa pa ni dovolj, da je del skupine in da se z njim sporazumevamo. Občutek pripadnosti in s tem zadovoljstva ter sreče je močno povezan z občutkom koristnosti in doprinosa k dobrobiti ljubljenih. <b>Vsa socialna bitja, torej tudi vsi naši psi, si želijo prispevati k uspešnosti svoje skupine, svoje družine.</b> Prispevajo lahko na različne načine - z iskanjem izgubljenih predmetov, iskanjem izgubljenih ljudi, prinašanje "plena", pospravljanjem svojih igrač, opozarjanje na nevarnosti in tako dalje.<br />
<br />
<b>Biti sprejet, razumljen in koristen član svoje družine je </b><b><b>za našega psa </b>brez dvoma veliko pomembnejše kot vsi priboljški in igrače, ki mu jih lahko ponudimo.</b> To ne pomeni, da priboljški in igrače nimajo nobene vrednosti. So dodatna spodbuda pri določenih aktivnostih, vendar se partnerstvo z našim psom ne bi smelo zanašati samo nanje. Bistvo našega partnerstva naj bi bilo uživati v preživljanju skupnega časa in aktivnosti, karkoli to za nas že pomeni. Če se pogosto počutite, da imate vrednost le takrat, ko ste v vlogi razdeljevalca priboljškov, je čas, da se vprašate, zakaj in kako je do tega prišlo. Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-49103258404101569152017-12-31T20:03:00.000+01:002017-12-31T20:03:57.395+01:00Diego je domaTri najlepše besede. Diego ima dom. Nekaj, kar sem si zanj želela iz vsega srca.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhFiJf6rKh0K_DSkivd0sq2REChbAsOM_1byZ-Kpb1uPtrpwpCYNaDl3V0HM8bGZLHuwiCnLDnVj3wSY5io3pCiC6Nzprc5je8UT7YszBTZD77TMKAc6LKRW6julSVhLstQHBZmvUnN-DyI/s1600/IMG_20171217_121306665%257E2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="457" data-original-width="768" height="380" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhFiJf6rKh0K_DSkivd0sq2REChbAsOM_1byZ-Kpb1uPtrpwpCYNaDl3V0HM8bGZLHuwiCnLDnVj3wSY5io3pCiC6Nzprc5je8UT7YszBTZD77TMKAc6LKRW6julSVhLstQHBZmvUnN-DyI/s640/IMG_20171217_121306665%257E2.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Diego ima čisto svojo posteljo v čisto svojem domu. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a>Ko sem Diega vzela k sebi, je njegova bivša skrbnica dobila idejo za Diegov brlog. Namen je bil iskanje novega, stalnega doma za Diega, opisati njegove težave in njegovo pot okrevanja, ki bi lahko pomagala tudi komu drugemu s podobnimi izzivi. Sčasoma je blog prerasel osnovno zamisel in postal predvsem platforma za širjenje ideje o psom prijazni vzgoji in osveščanju o potrebah naših štirinožcev.<br />
<br />
V vsem času objavljanja prispevkov na blogu se je za Diega oglasil le en potencialni posvojitelj, ki pa si je po srečanju z Diegom premislil. Tako sta minili dobri dve leti odkar poskušam zanj najti nekoga, ki bi bil sposoben in pripravljen Diegu ponuditi vse, kar potrebuje. <br />
<br />
Diego je zdaj star 4 leta in pol. Čeprav sva odpravila ali omilila marsikatero težavo, zaradi svoje ekstremne občutljivosti še vedno spada v kategorijo zahtevnejših psov. Ker naj bi bil Diego pri meni le začasno, dokler ne najde boljšega in predvsem stalnega doma, si nisem dopustila, da bi Diega popolnoma vzljubila. Tako zelo sem se bala, da bi mi njegov odhod strl srce. Vendar, če želiva napredovati, moram spremeniti svoj odnos do njega in v najin uspeh vložiti sebe v celoti. Zato sva skupaj pisala Dedku Mrazu. <br />
<br />
In darilo je tukaj - Diego ima dom. Ima čisto svoj dom, ki si ga deli z mano. Ima mene, za vedno, do konca in nazaj. In jaz imam njega. Od tega trenutka dalje nadaljujeva pot skupaj, kot ekipa, kot družina. Prepričana sem, da nama bo to prineslo napredek, ki si ga oba želiva. Počasi, z majhnimi koraki, s poglobljenim razumevanjem in sprejemanjem drug drugega. Nova spoznanja bova seveda delila z vami, v Diegovem bRlogu. <br />
<br />
Diego in jaz vam želiva, da bi bil tudi vaš začetek prihajajočega leta tako srečen in vesel kot je za naju. Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-32742818480986740982017-11-30T20:43:00.000+01:002017-11-30T20:46:37.715+01:00Kako izberemo ustrezno oprsnico in jo pravilno namestimoOprsnica je orodje za usmerjanje in obvladovanje psa v <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2015/12/zivljenje-v-mestu.html" target="_blank">našem dinamičnem svetu</a>, polnem pravil, ki so psom pogosto nerazumljiva. Je pripomoček, ki fizično omeji gibanje našega štirinožca in nam omogoči varen ter prijeten sprehod na javni površini.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhThZ1QkHehnF-vORnDiI9kSbS0rKG3wPV8wz3YWFowvvixGbFXwpGQeVXylT5T7ACaZvws7HHSzsk0ylbu9zW_pem4K1iqx7FpSXnE11YDJAst6yg_Qc8HyebhKxEXABZQyDaIjWCtgll2/s1600/_SAM1637.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="754" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhThZ1QkHehnF-vORnDiI9kSbS0rKG3wPV8wz3YWFowvvixGbFXwpGQeVXylT5T7ACaZvws7HHSzsk0ylbu9zW_pem4K1iqx7FpSXnE11YDJAst6yg_Qc8HyebhKxEXABZQyDaIjWCtgll2/s640/_SAM1637.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Ustrezna oprema ne ovira gibanja, ne povzroča bolečine ali poškodb. (Foto: <a href="http://lukam.500px.com/" target="_blank">Luka Mohar</a>)</td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a>Ker so sprehodi <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/07/sprehod-naj-bo-za-psa-prijeten.html" target="_blank">namenjeni predvsem našim psom</a>, morajo biti tudi zanje prijetni. Eden izmed pogojev za sprehod, v katerem naš kosmatinček uživa, je udobna oprema. Za psa udobna oprema pomeni, da ga čim manj ovira pri gibanju, mu ne povzroča bolečine in poškodb. Temu opisu seveda ustreza oprsnica. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiqWGYvSiri2G8zeVcF0WeXWRnuPAUvvRKKGr_dYLMPikChwqng470CE6SVNqU6kJgEanoDSWymqNHUe_WdTQI3QU9E0qcVK1UQxQDvkfJfLYzRZMzeB0ihjJAjjOV_lFZNeBfnv9RTBxs_/s1600/DSCN1712.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="707" height="452" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiqWGYvSiri2G8zeVcF0WeXWRnuPAUvvRKKGr_dYLMPikChwqng470CE6SVNqU6kJgEanoDSWymqNHUe_WdTQI3QU9E0qcVK1UQxQDvkfJfLYzRZMzeB0ihjJAjjOV_lFZNeBfnv9RTBxs_/s640/DSCN1712.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Oprsnica v obliki črke H, če jo gledamo od zgoraj. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Pri izbiri oprsnice pa moramo biti pozorni, saj ni vsaka oprsnica primerna. Neprimerne so vse vrste oprsnic proti vlečenju, saj delujejo na principu bolečine in/ali omejevanja normalnega gibanja. Primerna oprsnica ima obliko črke H, če jo pogledamo od zgoraj. Sestavljena je iz dveh obročev in dveh povezovalnih trakov ter rinke za pripenjanje povodca na hrbtnem delu. <b>Nameščena mora biti tako, da omogoča svobodno gibanje sprednjih okončin, vratu in glave ter pritisk porazdeli po čim večjem delu telesa. </b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkD5lOLoAFF3IAm60i-wLypr1cOAB3lHOGctg0EbKmCoSGc71yMo_H5nAVA3Y6eZIccp27sRAjhepz41S174_J8ZXrLhcvOOGY_ZeOp7YHE7qDg1sDJnrzDu2ywZZ2qqfUvHfw1Zen1zPv/s1600/_DSC3199.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="632" height="506" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkD5lOLoAFF3IAm60i-wLypr1cOAB3lHOGctg0EbKmCoSGc71yMo_H5nAVA3Y6eZIccp27sRAjhepz41S174_J8ZXrLhcvOOGY_ZeOp7YHE7qDg1sDJnrzDu2ywZZ2qqfUvHfw1Zen1zPv/s640/_DSC3199.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Oprsnica omogoči porazdelitev pritiska na večji površini. (Foto: <a href="http://lukam.500px.com/" target="_blank">Luka Mohar</a>)</td></tr>
</tbody></table>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
Sprednji, vratni obroč mora biti nameščen tako, da je <b>vrat sproščen in morebiten pritisk na sprednji del telesa prenešen na prsnico (prsno kost)</b>. Če je vratni obroč premajhen, pritiska na občutljive dele vratu, kar pomeni, da ima enak učinek kot ovratnica.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi1gNC8U3XyQTsM20qBVTiZiRrS0Ui4MM9rgeEtOJbTf99BTcpmvxTa1xxhGWYttGNS78dlVgaje13ET7JdmwlnKFfkHUnK1soYnFrXGYfnSm8-C1GMsYwR0Jj73wrhX_rwY4Mlp6-ophNX/s1600/DSCN1680.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="637" height="502" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi1gNC8U3XyQTsM20qBVTiZiRrS0Ui4MM9rgeEtOJbTf99BTcpmvxTa1xxhGWYttGNS78dlVgaje13ET7JdmwlnKFfkHUnK1soYnFrXGYfnSm8-C1GMsYwR0Jj73wrhX_rwY4Mlp6-ophNX/s640/DSCN1680.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Stik treh trakov na sprednjem delu mora ležati na prsni kosti. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Zadnji, prsni obroč mora biti nameščen okoli prsnega koša <b>dovolj daleč za sprednjimi nogami, da ne omejuje gibanja oziroma ne drgne občutljive kože v pregibu.</b> Prav tako moramo paziti, da ni nameščen predaleč nazaj, da ne zdrsne in posledično pritiska na trebuh.<br />
<br />
Pasme z globokim prsnim košem (npr. hrti) <b>pogosto potrebujejo tretji, varnostni pas</b>, nameščen na zadnjem delu prsnega koša, ki se dviga proti trebuhu, kar preprečuje psu, da bi se izmuznil iz oprsnice.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhc5uwZKHS1eQODhwVCRyVuA7BNW-fHNpSsqmdeLNCkow2MxLNiDtKIXbcFWk9DXE2h6MFMxJtg_PwwRBRDRMcDj8u5h92hO1-EEdmfG1IpO4hrF_a6ROL5Y-bFDdZmQafwbJ7SQkpsfsDs/s1600/DSCN1747.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="466" data-original-width="768" height="388" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhc5uwZKHS1eQODhwVCRyVuA7BNW-fHNpSsqmdeLNCkow2MxLNiDtKIXbcFWk9DXE2h6MFMxJtg_PwwRBRDRMcDj8u5h92hO1-EEdmfG1IpO4hrF_a6ROL5Y-bFDdZmQafwbJ7SQkpsfsDs/s640/DSCN1747.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi z globokim prsnim košem pogosto potrebujejo tretji, varnostni pas. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<b>Torej, oprsnica mora biti:</b><br />
<ul>
<li>udobna (tudi, ko pes sedi ali leži),</li>
<li>omogočati prosto gibanje okončin in glave,</li>
<li>spredaj nameščena na prsno kost, da se izognemu pritisku na vrat,</li>
<li>odmaknjena od pregiba za sprednjimi nogami, da se izognemu drgnjenju občutljive kože,</li>
<li>nameščena okoli prsnega koša tako, da ne zdrsne na trebuh.</li>
</ul>
<br />
<b>Zelo verjetno bomo morali dolžino in predvsem širino oprsnice tekom življenja našega psa večkrat ponastaviti.</b> Namreč, psi tako kot ljudje nimajo celo življenje enake postave oziroma oblike. Čez leto se njihovo telo spreminja. Čez zimo pridobijo kak kilogramček, poleti ga zgubijo. Nekateri psi imajo čez zimo bogat kožuh, čez poletje ga izgubijo. Temu primerno moramo oprsnico seveda prilagoditi.<br />
<br />
Vsak pes je osebek zase in ni enega pravila, ki bi veljal za vse in vedno. Nekateri psi potrebujejo dodatno podlogo, nekateri potrebujejo širše trakove, nekateri lahkotnejši ali mehkejši material. Zato moramo biti njihovi skrbniki iznajdljivi in najti načine, kako opremo prilagoditi in narediti čim prijetnejšo za naše spremljevalce. <br />
<br />
<br />
<br />
<i>Preberite tudi:</i><br />
<a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2015/07/oprsnica-in-ovratnica.html" target="_blank"><i>Oprsnica in ovratnica</i></a><br />
<br />
<a href="https://www.freedogz.be/equipment/image/data/pdfs/posters_web_EN.pdf" target="_blank"><i>Did you ever stop to think about what happens under the collar?</i></a>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-64912153171186203772017-11-10T06:30:00.000+01:002017-11-10T09:36:53.619+01:00Tudi psi potrebujejo osebni prostorV komunikaciji in interakciji z drugimi ljudmi običajno <b>upoštevamo in razumemo pojem osebnega prostora,</b> meje katerega so povsem odvisne od posameznika, njegove vzgoje in družbe, v kateri živi. <b>Podobno velja za pse. Vse pse.</b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhVfGej4RDHEt6CYThOrkSl_t8wmYvRXMoPoqaifQ6yopMra_4u8qoCegsuehFCjh04B1Nz7fWMXsrmyDcvL4Z31Ce63nJuTy7e7gbPX4C9M1RpNR2uTDaxOsUsCrtWEpqf1qOFNPYX6ble/s1600/IMG_20170429_113027816.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="579" data-original-width="500" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhVfGej4RDHEt6CYThOrkSl_t8wmYvRXMoPoqaifQ6yopMra_4u8qoCegsuehFCjh04B1Nz7fWMXsrmyDcvL4Z31Ce63nJuTy7e7gbPX4C9M1RpNR2uTDaxOsUsCrtWEpqf1qOFNPYX6ble/s640/IMG_20170429_113027816.jpg" width="552" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Razlogi, zakaj nekateri ne marajo bližine drugih, so različni. </td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a><br />
Ob srečanju in komunikaciji z neznancem se običajno ustavimo na neki razdalji in mu ne skočimo v objem. Šele po določenem času, ko človeka bolje spoznamo, se odločimo ali ga bomo spustili bližje ali ne. To nepisano pravilo pa zelo radi zanemarimo, ko srečamo tujega, neznanega psa.<br />
<br />
Iz nekega, meni neznanega, razloga ljudje dojemamo pse kot javno dobrino. V naših očeh bi moral biti vsak pes navdušen nad in hvaležen za vsako pozornost, ki mu jo namenimo. Nadvse vesel bi moral biti našega čohanja in objemanja. Četudi nas vidi prvič. Mnogi ljudje so nadvse užaljeni, če pes ne izraža želje po stiku z njimi. Še bolj pa so užaljeni, če jim skrbnik psa to jasno in glasno pove. Vendar zakaj?<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhShsem3II_lLKl28pY9ooPtyFK5Cps7qzbxbqXcOtpNnwR4HvviYObBuRLVnp8d75Xx7FUdPQwsdeEMysP12sZk2irDcfdmf18cEAvFi5vP5cS8OgX-S3zC6m1XXm6l71A3U7GvdaZnPbD/s1600/DSC_0550.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="753" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhShsem3II_lLKl28pY9ooPtyFK5Cps7qzbxbqXcOtpNnwR4HvviYObBuRLVnp8d75Xx7FUdPQwsdeEMysP12sZk2irDcfdmf18cEAvFi5vP5cS8OgX-S3zC6m1XXm6l71A3U7GvdaZnPbD/s640/DSC_0550.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Zaskrbljeni in prestrašeni psi pustijo v svojo bližino samo ljudi, ki jim zaupajo. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Tako kot ljudje, <b>imajo tudi psi svoj osebni prostor,</b> v katerega spustijo (ali ne) znane ali neznane ljudi in pse. <b>To je povsem njihova odločitev</b> in, če naj bi naše štirinožne spremljevalce spoštovali, jim stika z nami ne bi smeli vsiljevati. <br />
<br />
Tako kot za ljudi, tudi za pse velja, da je osebni prostor odvisen od posameznika. Nekateri so pripravljeni v prvih nekaj minutah neznancu zlesti v naročje, drugi pa potrebujejo več časa, da se prepričajo, da je situacija varna ali če jim človek (ali pes) sploh odgovarja. <b>Naša odgovornost je, da prepoznamo znake, ki nam sporočajo, ali je psu z nami udobno ali ne.</b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYOPoiNcMGiFJTbaQJm08GWY6hBV663-_-1sSyge_aEsxzFbxYcFgv5IHfwjDeqUdv01B0aBQIktf0VAFYipvQi9Tkqz-Ey0T3A3FloVbvHCnp5a1ca53AEuNr1vXZDLOXGMi193l7j00E/s1600/DSC_0565.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="752" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiYOPoiNcMGiFJTbaQJm08GWY6hBV663-_-1sSyge_aEsxzFbxYcFgv5IHfwjDeqUdv01B0aBQIktf0VAFYipvQi9Tkqz-Ey0T3A3FloVbvHCnp5a1ca53AEuNr1vXZDLOXGMi193l7j00E/s640/DSC_0565.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Nočna mora vseh skrbnikov, ki se trudijo z vzgojo ali prevzgojo svojega psa - spuščen pes, ki se ne odzove na klic svojega skrbnika. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Vsak človek ali pes se v določenem obdobju svojega življenja izogiba neposredne bližine drugih, kar lahko pomeni tudi na razdalji večih metrov.<b> Razlogi, da pes in njegov vodnik prosita, da drugi ostanejo na večji razdalji, so zelo različni,</b> med njimi pa so:<br />
<ul>
<li>poškodbe ali okrevanje po operaciji,</li>
<li>kronična bolečina (npr. artritis),</li>
<li>nalezljiva bolezen (npr. kužni kašelj),</li>
<li>pes je bil nedavno sprejet v nov dom in se na novo okolje šele navaja,</li>
<li>pes je v procesu vzgoje zaradi pomanjkljive socializacije ali slabih izkušenj,</li>
<li>gonitveni ciklus pri psicah,</li>
<li>reaktivnost na vrvici,</li>
<li>prestrašen ali živčen pes,</li>
<li>delovni psi (npr. psi vodniki slepih),</li>
<li>pes in njegov vodnik potrebujeta le nekaj miru in si želita sproščujoče samote. </li>
</ul>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjdF25Pw21iSKNjnoaaD82VrLhKFR1tff_2rglWynOMQJPomevSYgQnVTdThC4B20LnlskuOV4-59GywUsz9SpKkeV5u7c-WjmXdOoYC7JyfnFqv8yxzWE-RCcZbWUV2B5ev_SOIoLq2ewC/s1600/IMG_20170419_103211725.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="547" data-original-width="500" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjdF25Pw21iSKNjnoaaD82VrLhKFR1tff_2rglWynOMQJPomevSYgQnVTdThC4B20LnlskuOV4-59GywUsz9SpKkeV5u7c-WjmXdOoYC7JyfnFqv8yxzWE-RCcZbWUV2B5ev_SOIoLq2ewC/s640/IMG_20170419_103211725.jpg" width="584" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Bolni psi ali tisti, ki okrevajo po operaciji, potrebujejo nekoliko več miru tudi na sprehodih.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Ne glede na razlog, <b>imajo vsi psi in njihovi vodniki pravico, da se v njih nihče ne vtika, ne glede na to, kako dobronamerna je naša interakcija ali kako zelo prijazen je naš pes. </b>Če si ne morete pomagati, pa bi kljub vsem očitnim tihim znakom in izogibanju psa ter njegovega vodnika radi vzpostavili stik z njima, najprej vprašajte. Vprašajte ali se lahko vi, vaš pes in/ali vaš otrok dotičnemu psu približate. Če je odgovor negativen, naj vas to ne prizadene, saj ni mišljen osebno in nima zveze z vami. Zagotovo je zanj dober razlog. <br />
<br />
<br />
<i>Preberite tudi:</i><br />
<a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/03/saj-ne-bo-nic-naredil.html" target="_blank">"Saj ne bo nic naredil!"</a><br />
<a href="https://dogsinneedofspace.com/2012/12/01/my-dog-is-friendly-a-public-service-announcement/" target="_blank">"My Dog is Friendly! A Public Service Announcement"</a><br />
<br />Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-48430347123793594702017-10-17T06:30:00.000+02:002017-10-17T10:26:02.801+02:00Zakaj je pes človekov najboljši prijatelj? S procesom udomačevanja smo ljudje izkoristili socialne veščine, ki jih ima volk, in jih usmerili v sodelovanje z drugo vrsto - z nami. Pojavil se je pes, ki se je prilagodil človeški družbi in okolju ter razvil posebne sposobnosti, ki mu omogočajo izjemno vključenost v naša življenja.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEimCVj9SsiOfGGiDqCDN6NVgb9990OnBqspCi2JVrjGCNplO7wq93Rw9TOAJbqJpCbxj30VXqElizRKYHTEoHsmHu9Yx4eTvCf-SV6Vzi1juj0RB6DNn4fVbdVswt8rcGCDUR_R8O9P83tr/s1600/DSCN80781.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="667" height="478" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEimCVj9SsiOfGGiDqCDN6NVgb9990OnBqspCi2JVrjGCNplO7wq93Rw9TOAJbqJpCbxj30VXqElizRKYHTEoHsmHu9Yx4eTvCf-SV6Vzi1juj0RB6DNn4fVbdVswt8rcGCDUR_R8O9P83tr/s640/DSCN80781.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi nas neprestano opazujejo, spremljajo in se od nas učijo. </td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a><br />
<br />
Čeprav imata pes in volk <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/08/imam-doma-izsolanega-volka.html#more" target="_blank">skupnega prednika, pripadata isti vrsti in si delita 99,8 % genetskega materiala</a>, so raziskave pokazale, <b>da je volka nemogoče vzgojiti v psa in obratno</b> (Gácsi 2005). <br />
<br />
<a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/09/kako-smo-udomacili-volka.html#more" target="_blank">Raziskave na lisicah iz krznarskih farm</a>, ki jih je začel Belyaev v Sibiriji, se nadaljujejo, saj z njimi poskušajo odgovoriti na številna vprašanja o udomačevanju živali. Eno od njih je vprašanje vpliva narave in/ali vzgoje na vedenje domačih živali. V enem izmed poskusov so v ta namen zamenjali zarodke med divjimi in krotkimi lisicami. Krotka mama je dobila divje mladiče in divja mama krotke. Na ta način so poskušali ugotoviti, če je krotkost prirojena ali privzgojena. Izkazalo se je, da četudi so se mladiči razvijali v maternici svoje krušne, prijazne mame,<b> to ni spremenilo njihovega odnosa do človeka. Divji mladiči so ostali divji </b>in obratno (Ratliff 2011). <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJaXlCyhNjxdDDvryoCmOUm6eUM1ff_JFYUeF6JVfaPj76b99Zn4tanG86rlnjIC58N65xticz6GoUilhX95h86EqC8Ht1A23f_XSy98dDx76r8dP46_ujbKFiegV0qToFt_C9v1bzTkhP/s1600/DSC_9541.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="747" height="428" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgJaXlCyhNjxdDDvryoCmOUm6eUM1ff_JFYUeF6JVfaPj76b99Zn4tanG86rlnjIC58N65xticz6GoUilhX95h86EqC8Ht1A23f_XSy98dDx76r8dP46_ujbKFiegV0qToFt_C9v1bzTkhP/s640/DSC_9541.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Volka ne moremo vzgojiti v psa in obratno.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Na enako vprašanje so v seriji poskusov poskušali odgovoriti na madžarski univerzi Eötvös Lorand. Volčje mladiče so ob rojstvu ločili od mame in jih namestili v domove raziskovalcev, ki so jih vzgajali tako kot bi vzgajali pse. Na določeni točki so s poskusom prenehali, ker je življenje z odraščajočim volkom postalo prenaporno in prenevarno (kljub očitni navezanosti volka na svojega skrbnika). Ponovno so potrdili, da <b>pes ni le socializiran volk</b> (Gácsi, 2005).<br />
<br />
Za razliko od psov, volkovi ne iščejo opore in navodil pri svojem skrbniku. So samozadostni in raziskujejo po svoje. Medtem, ko naše pse neskončno zanima vse, kar mi počnemo, volkovi za naše aktivnosti ne kažejo nobenega interesa. Prav tako v nasprotju s psi, volkovi redkokdaj vzpostavijo očesni stik z ljudmi.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhOWlNwcsbi_0VUtXrOf1zToNklmbgG9Y9wsaIZsiC9a47lT4s3sr2Yg9VJgnqxQCwyWT9eenIJMTMeuCms-z0T87zCheMvQHWKUuXiQUoV0mhg76A7w9JcNzsdcJOUNIn1nhJNNA-xqVdi/s1600/DSC_0703.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="752" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhOWlNwcsbi_0VUtXrOf1zToNklmbgG9Y9wsaIZsiC9a47lT4s3sr2Yg9VJgnqxQCwyWT9eenIJMTMeuCms-z0T87zCheMvQHWKUuXiQUoV0mhg76A7w9JcNzsdcJOUNIn1nhJNNA-xqVdi/s640/DSC_0703.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi izkazujejo veliko željo po sodelovanju z nami. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Ljudje smo povezani s psi dlje kot s katerokoli drugo udomačeno živalsko vrsto. Tekom tisočletij prilagajanja na življenje v naši skupnosti, so <b>psi razvili nekaj izrednih sposobnosti, ki jih njihovi divji sorodniki nimajo</b>. Ena takih je nagnjenost k pogledu v levo (<i>ang. left-side bias</i>). Naši obrazi namreč niso simetrični in znanstveniki domnevajo, da naj bi desna stran kazala čustva bolj odkrito. Zato vedno, kadar želimo razbrati čustveno stanje svojega sogovornika, usmerjamo pogled pretežno v levo in opazujemo desno polovico njegovega obraza. Izkazalo se je, da to počnejo tudi psi. <b>Zanimivo pri tem je, da je pri psih usmerjanje pogleda v levo značilno le pri opazovanju človeškega obraza. </b>Kadar opazujejo drugega psa ali predmete, se njihov pogled premika naključno levo ali desno (Guo 2009).<b> Psi torej lahko razberejo naša čustva. </b>Evolucijska prednost tega seveda je, da vedo, kdaj se lahko človeku približajo in kdaj se je bolj varno umakniti. <br />
<br />
<b>Psi imajo tudi sposobnost sledenja našemu nakazovanju s prstom ali pogledom.</b> Za ljudi je kazanje s prstom naraven način podajanja informacij, v katero smer naj drugi gleda ali se giblje. Kadar ta znak uporabljamo za sporazumevanje s psom, niti ne pomislimo, da bi bilo to nekaj posebnega. Pa vendarle je. Volkovi in celo naši najbližji sorodniki šimpanzi tega znaka ne prepoznajo. Seveda se lahko naučijo njegovega pomena, vendar se pri psih zdi, da jim je sledenje našim gibom izjemno naravno (Hare 2005, Miklósi 2006, Virányi 2008, Gácsi 2009, Wobber 2009). Tudi, če jim sledenje kazanju ni prirojeno, se tega naučijo zelo kmalu in v zelo kratkem času, kar pomeni, da mora obstajati neka predispozicija za razvoj vedenja. <br />
<br />
Še ena zanimiva lastnost, ki jo imajo psi in je pri volkovih praktično odsotna, je lajež. Raziskave na lisicah so pokazale, da se s procesom udomačevanja pojavi nagnjenost k določeni vrsti oglašanja, ki je usmerjeno predvsem v človeka (Gogoleva 2009). Psi so v ta namen razvili lajež. Volkovi zalajajo le v opozorilo, medtem ko pri psih trenutno prepoznavamo šest različnih vrst laježa. Dolgo časa so mislili, da je lajež le naključen zvok brez usmerjenega sporočila. Izkazalo se je, da psi v določenih situacijah uporabljajo določeno vrsto laježa in da se laježi med seboj razlikujejo v frekvenci, tonaliteti in intervalih. <b>Te razlike prepoznajo tako drugi psi kot tudi ljudje, ki najbolj zanesljivo prepoznavajo predvsem lajež, ki izraža stisko, navdušenje in opozorilo </b>(Pongracz 2005).<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEinM5VVbjt-Fn80XTttzfyLhQWMLwPBZarDCzKlh6ARb_wdcHtOiSB8pQoFA1EPRz_3Vhw73Btj6FccrZkw82CNulfCZYxEXio-rnr_Oj-8jL_EoSls9Hc1-_bBUoBu_aRJDMsPcVR6nyAU/s1600/DSC_0607.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1310" data-original-width="870" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEinM5VVbjt-Fn80XTttzfyLhQWMLwPBZarDCzKlh6ARb_wdcHtOiSB8pQoFA1EPRz_3Vhw73Btj6FccrZkw82CNulfCZYxEXio-rnr_Oj-8jL_EoSls9Hc1-_bBUoBu_aRJDMsPcVR6nyAU/s640/DSC_0607.jpg" width="424" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Med božanjem psa se tako v človeku kot tudi psu sprošča hormon oksitocin, ki poskrbi za čustveno povezavo.</td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr>
</tbody></table>
<br />
Zanimivosti pa se ne končajo le pri vedenjskih posebnostih. Nekateri znanstveniki verjamejo, da <b>naša vez s psi sproži odziv tudi na biokemijski ravni, podobno kot vez med mamo in njenim otrokom.</b> Ta biokemijska vez je oksitocin, ki je odgovoren za vzpostavitev čustvene povezave med osebki. Raziskave so potrdile, da se med božanjem psa tako v človeku kot tudi psu dvigne raven oksitocina (Handlin 2011). Oksitocin povzroči značilen fiziološki odziv - zmanjša krvni pritisk in lahko zmanjšuje stres (Beetz 2012). <br />
<br />
Psi so se nam in našemu načinu življenja prilagodili veliko bolj kot katerakoli druga žival. Razvili so socialno inteligenco, ki je njihovi divji sorodniki ne premorejo. Naučili so se človeške interakcije in komunikacije, ki je pogosto zelo drugačna kot interakcija med psi. Zato res zaslužijo naziv človekovega najboljšega prijatelja.<br />
<br />
<br />
Literatura:<br />
<i>Beetz, A. et al. (2012): Psychosocial and Psychophysiological Effects of Human-Animal Interactions: The Possible Role of Oxytocin. Frontiers in Psychology 2012, 3: 234. <br /><br />Bhattacharjee, D. et al (2017): Free-ranging dogs show age related plasticity in their ability to follow human pointing. PLoS One. 2017, 12(7).<br /><br />Gácsi, M. et al. (2004): Are readers of our face readers of our minds? Dogs (Canis familiaris) show situation-dependent recognition of human's attention. Animal Cognition 2004, 7(3):144-53. <br /><br />Gácsi, M. et al (2005): Species-specific differences and similarities in the behavior of hand-raised dog and wolf pups in social situations with humans. Developmental Psychobiology 2005, 47(2):111-22.<br /><br />Gácsi, M. et al. (2009): Explaining dog wolf differences in utilizing human pointing gestures: selection for synergistic shifts in the development of some social skills. PLoS One 2009, 4(8).<br /><br />Gogoleva, S. et al (2009): Kind granddaughters of angry grandmothers: the effect of domestication on vocalization in cross-bred silver foxes. Behavioural Processes 2009, 81(3): 369.<br /><br />Guo, K. et al. (2009): Left gaze bias in humans, rhesus monkeys and domestic dogs. Animal Cognition 2009, 12 (3):409–418.<br /><br />Handlin, L. et al. (2011): Short-Term Interaction between Dogs and Their Owners: Effects on Oxytocin, Cortisol, Insulin and Heart Rate—An Exploratory Study. Anthrozoös: A multidisciplinary journal of the interactions of people and animals 2011, 24 (3). <br /><br />Hare, B. & Tomasello, M. (2005): Human-like social skills in dogs? Trends in Cognitive Sciences 2005, 9(9):439-44.<br /><br />Miklósi, A. & Soproni, K. (2006): A comparative analysis of animals' understanding of the human pointing gesture. Animal Cognition 2006, 9(2):81-93. <br /><br />Pongrácz, P. et al. (2005): Human listeners are able to classify dog (Canis familiaris) barks recorded in different situations. Journal of Comparative Psychology 2005, 119(2):136-44.<br /><br />Pongrácz, P. et al. (2010): Barking in family dogs: an ethological approach. Veterinary Journal 2010, 183(2):141-7. <br /><br />Ratliff, E. (2011): Animal domestication: taming the wild. National Geographic, 2011.<br /><br />Uvnas-Moberg K. (1998): Oxytocin may mediate the benefits of positive social interaction and emotions. Psychoneuroendocrinology 1998, 23(8):819-35.<br /><br />Virányi, Z. et al. (2008): Comprehension of human pointing gestures in young human-reared wolves (Canis lupus) and dogs (Canis familiaris). Animal Cognition 2008, 11(3):373-87. <br /><br />Wobber, V. & Hare, B. (2009): Testing the social dog hypothesis: are dogs also more skilled than chimpanzees in non-communicative social tasks? Behavioural Processes 2009, 81(3):423-8. </i>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-13596273829074421922017-09-11T06:30:00.000+02:002017-09-11T07:29:00.566+02:00Kako smo udomačili volka?Če želimo resnično razumeti pse, moramo poznati tudi njihov razvoj od divjih prednikov do danes. Odgovoriti si moramo na vprašanje, zakaj je pes tako zelo poseben in kaj ga loči od njegovega najbližjega sorodnika volka. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg56zH2gl05hkY39ZpDZJJ70KhYm0bKJGG6C7vbUOfFJMsc1cYGJk7eTEY497UbO5Ll2yqjw-LryB81Om-k3RBslFxNJbucqPP-478hm8K4TgGY-FfbFIT1E9E_pSd-dMLznXmHU0cgwV5q/s1600/_DSC3185-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1065" data-original-width="1600" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg56zH2gl05hkY39ZpDZJJ70KhYm0bKJGG6C7vbUOfFJMsc1cYGJk7eTEY497UbO5Ll2yqjw-LryB81Om-k3RBslFxNJbucqPP-478hm8K4TgGY-FfbFIT1E9E_pSd-dMLznXmHU0cgwV5q/s640/_DSC3185-1.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi so se v nasprotju s svojimi bližnjimi sorodniki volkovi razširili po celem svetu v velikem številu. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a><br /><br />
Psi imajo globoko in edinstveno vez s človekom. Vez, ki se je zelo verjetno razvila kot <b>posledica izkoriščanja njihove izjemne zaznavne sposobnosti, sposobnosti hitrega sledenja in lova plena</b>. Kdaj, kje in kako se je volk prelevil iz nevarnega plenilca v našega spremljevalca, je še vedno <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/08/imam-doma-izsolanega-volka.html#more" target="_blank">stvar debat</a>. Sodelovanje med človekom in psom se je verjetno začelo, ko so oportunistični volkovi brskali za ostanki hrane, ki so jih odvrgli naši predniki okoli svojih naselij. <b>Tisti, ki so si upali bližje, so imeli več možnosti, da so na enostaven način prišli do hrane. </b>Ljudje pa so v njih začeli prepoznavati koristnega zaveznika. V nekem trenutku se je zgodil preskok - plenilski tekmec se je razvil v zvestega prijatelja. Vendar kako? <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsC9oMduBc04T1uArcsn012eLnr-g4Z4uxPBDyTPPUXc1osj_rR2mCz08m95RMRXT0vVjzASkwUbPZeNhlAIcS09-G67PduDwf6ttQ8V3Yr-rLMwiCAKqmXZLahBlMsJP8YnpjE_kQ3dwv/s1600/20130421-DSC_5374.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="747" height="428" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsC9oMduBc04T1uArcsn012eLnr-g4Z4uxPBDyTPPUXc1osj_rR2mCz08m95RMRXT0vVjzASkwUbPZeNhlAIcS09-G67PduDwf6ttQ8V3Yr-rLMwiCAKqmXZLahBlMsJP8YnpjE_kQ3dwv/s640/20130421-DSC_5374.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Naši predniki so prepoznali izjemne sposobnosti zaznave, sledenja in lova plena, ki jih psi premorejo. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
V poznih 50ih letih prejšnjega stoletja je ruski genetik Dmitry K. Belyaev pričel s poskusom, ki je pomenil <b>preskok v razumevanju evolucije psov</b>. Njegova naloga je bila vzrediti lisice s krznarskih farm, katerih vzdrževanje in rokovanje s katerimi bi bilo bolj enostavno. Njegov princip je bil preprost: v kletko je pomolil roko in lisice, ki niso kazale znakov agresije ali ekstremnega strahu, je paril dalje. Lisice je torej izbiral izključno na podlagi njihove krotkosti (pri tem se spomnimo, da so lisice prihajale s krznarskih farm, kjer so jih gojili že stoletje prej, kar pomeni, da so neke vrste selekcijo že prestale).<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjZsipc7yk5sulSYf62bPJ6Vpja2uu1mIneLtpzMzJ7znx1Xd32wQDgqKGiBTk2t2QUxcUVJ4hpgtVw6t3OSty6sN0ss_AzilTUaBqvKGrjrqbD3GqdbpHUpdTW23Ze_r1hW53hWo4KtJ8h/s1600/_HJ04347.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="704" data-original-width="1059" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjZsipc7yk5sulSYf62bPJ6Vpja2uu1mIneLtpzMzJ7znx1Xd32wQDgqKGiBTk2t2QUxcUVJ4hpgtVw6t3OSty6sN0ss_AzilTUaBqvKGrjrqbD3GqdbpHUpdTW23Ze_r1hW53hWo4KtJ8h/s640/_HJ04347.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Ruski eksperiment z lisicami je pomenil preskok v razumevanju evolucije psa. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Rezultati so bili presenetljivi. Ne samo, da so bile nove generacije do človeka prijazne, pojavile so se tudi spremembe zunanje podobe. V desetletju strogega selektivnega parjenja so se <b>pojavile nove značilnosti kožuha (bele lise in tipičen vzorec obarvanosti), zmanjšali so se zobje in lobanja, stanjšale kosti, pojavila se je vokalizacija v obliki lajanja in lisice so postale bolj igrive tudi v obdobju odraslosti</b> (Trut 1999).<br />
<br />
Za razvoj prijazne lisice je bilo potrebnih "le" 10 let intenzivne selekcije. Udomačevanje psa je po vsej verjetnosti trajalo precej dlje, saj ni bilo tako intenzivno in sistematično. Lahko tudi, da se je udomačitev psa pojavila več kot enkrat v dveh ali več ločenih dogodkih (Vilŕ 1997).<br />
<br />
<b>Udomačene živali imajo nekaj skupnih značilnosti.</b> Poleg krotkosti se pojavijo poklapana ušesa, črno-bel kožuh, drobnejša zgradba, spremembe v razmnoževalnem ciklu in igrivost podaljšana v odraslo dobo. Za visoko pogostost enakosti znakov pri različnih vrstah mora obstajati razlog. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgZ8DzWeXRQoGz5ZytBtU99MhgmpdSnkRSyySl3F4jhsftBbstm-SoAHS1B2oP8OdC2w7KeykybXALqzQ1nLxzDqSDH4NuMnLa6irvGUqVZqLjHMDqJ9IYs_gSEPCIuvbh7nr76L3YVI2ax/s1600/DSCN0732.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="667" height="478" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgZ8DzWeXRQoGz5ZytBtU99MhgmpdSnkRSyySl3F4jhsftBbstm-SoAHS1B2oP8OdC2w7KeykybXALqzQ1nLxzDqSDH4NuMnLa6irvGUqVZqLjHMDqJ9IYs_gSEPCIuvbh7nr76L3YVI2ax/s640/DSCN0732.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Črno-bel kožuh je značilnost domačih živali.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
V zadnjih nekaj letih so znanstveniki postavili "<b>hipotezo nevralnega grebena"</b>. Nevralni greben je prehodna embrionalna struktura, katerega celice potujejo po telesu razvijajočega se zarodka. Iz teh celic se med drugim razvijejo celice gladkih misic, pigmentne celice kože, deli nadledvične žleze in žleze ščitnice, obrazne kosti, zobje in hrustanec, vplivajo pa tudi na razvoj živčnega sistema. <br />
<br />
<b>"Hipoteza nevralnega grebena" pravi, da je večja krotkost posledica nižje koncentracije adrenalina, ki je odgovoren za reakcijo bega ali boja.</b> Adrenalin izloča nadledvična žleza, del katere se razvije iz celic nevralnega grebena. S selekcijo za krotkost vplivamo na razvoj nadledvične žleze in sicer tako, da <b>upočasnjujemo potovanje celic nevralnega grebena v smeri njihove destinacije.</b> To hipotezo podpira tudi izražanje melanina (barvnega pigmenta). Melanin in adrenalin sta kemijsko povezana (vendar neodvisna!). Značilno obarvan vzorec, ki se je začel pojavljati pri udomačenih lisicah v Belyeavem poskusu, kaže na potovanje celic od glave proti repu - zato imajo živali svetle (bele) najbolj oddaljene dele telesa (noge, rep, gobec) (Sánchez-Villagra 2016). <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="750" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjslSfsqNiFcz0jAFgtbnOzQAqS4Kf_BNzZIJ2f45BJs1HV0VlW4EtASo5ffKBYq3HMVmkfHUjJlvvqegnbwQveb3SsM7BCI3BY0yL75stKHSjnsiVJcDwztXh18jENKD8FrXcXDPzKtTvX/s640/DSC_0329.JPG" width="640" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Značilen vzorec nemških ovčarjev s črno glavo in hrbtom nakazuje na upočasnjeno potovanje melanina, ki do zaključka razvoja ne doseže tac, prsi in repa. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Če domnevamo, da je krotkost posledica pomanjkanja adrenalina, ki je posledica upočasnjenega potovanja celic nevralnega grebena tekom razvoja zarodka, potem lahko razložimo tudi druge značilnosti, ki so skupne udomačenim živalim. Značilen črno-bel barvni vzorec pomeni upočasnjeno potovanje melanina, poklapana ušesa in zavihan rep pomeni prenizko koncentracijo celic hrustanca, manjši zobje in tanjše kosti pomanjkljivo koncentracijo celic, potrebnih za njihov razvoj. S hipotezo upočasnjenega razvoja lahko razložimo tudi bolj otroški izgled in nežnejšo telesno zgradbo. <b>Z udomačevanjem torej spreminjamo čas in hitrost razvoja tako, da živali zamrznejo v razvoju in ostanejo nedorasle. </b><br />
<br />
Profesor Richard Wrangham je šel celo korak dalje. Predstavil je idejo, da smo šli skozi enak proces tudi ljudje. Način življenja v velikih skupinah je selekcijo usmeril v ljudi, ki so bolj prijazni, nežni in dobro prenašajo neposredno bližino drugih ljudi. Sodobni človek je tako zaradi upočasnjenega razvoja nevralnega grebena razvil bolj gracilno postavo, tanjše kosti in manjše zobe. <br />
<br />
<i>Se nadaljuje...</i><br />
<br />
Viri in literatura:<br />
<i>Trut, L.N. (1999): Early Canid Domestication: The Farm-Fox Experiment: Foxes bred for tamability in a 40-year experiment exhibit remarkable transformations that suggest an interplay between behavioral genetics and development.American Scientist, nol. 87:2, p. 160-169.</i><br />
<i>Vilŕ, C. et al. (1997): Multiple and Ancient Origins of the Domestic Dog. Science 276, 1687. </i><br />
<i>Sánchez-Villagra, M.R. et al. (2016): The taming of the neural crest: a developmental perspective on the origins of morphological covariation in domesticated mammals. R Soc Open Sci. 2016 Jun 1;3(6):160107.</i><br />
<i>Wrangham, R. (2014): Did Homo sapiens Self Domesticate? Public Symposium: Domestication and Human Evolution. Center for Academic Research & Training in Anthropogeny (CARTA), October 10, 2014. </i>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-78261987192770520742017-08-28T06:30:00.000+02:002017-08-29T07:53:41.163+02:00Imam doma izšolanega volka?Ljudje imamo v naših genih zapisan strah pred velikimi plenilci, med katere spada tudi volk. Je velik, hiter, okreten, ima velike čekane, bolje sliši in voha kot mi ter ponoči tudi bolje vidi. Čeprav <b>v Sloveniji že 100 let ni bilo zabeleženega napada volka na človeka</b> (<a href="http://www.volkovi.si/">www.volkovi.si</a>), nam zgodba o Rdeči kapici v naši domišljiji še vedno riše grozno zver. Ker vemo, da sta volk in pes v tesnem sorodstvu, ali to pomeni, da smo v naš dom spustili nevarnega volka?<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhk4fHvHMiWEBXR2GsVk3Jes6I12r7AmyoC8Tr9abEcnb-EAfavQMuKpOXcXosGu1k4OStUGmjYZz14R7lwdD-7L_OPDWo5y6VzI1eMpKdNeYsWgK0odV-SFDnaZjVMtxaMg97vmdZtPOo2/s1600/DSC_9484.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1072" data-original-width="1600" height="428" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhk4fHvHMiWEBXR2GsVk3Jes6I12r7AmyoC8Tr9abEcnb-EAfavQMuKpOXcXosGu1k4OStUGmjYZz14R7lwdD-7L_OPDWo5y6VzI1eMpKdNeYsWgK0odV-SFDnaZjVMtxaMg97vmdZtPOo2/s640/DSC_9484.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Si naš dom delimo z volkom, ki se ga moramo bati?</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a><br />
<b>Pes in volk pripadata isti vrsti (<i>Canis lupus</i>). Ne samo to - razlikujeta se le v 0,2 % dednega materiala </b>(Wayne 1993). Torej je naš pes v resnici 99,8 % volka. Za nekatere je ta podatek dovolj, da psa obravnavajo kot popadljivega plenilca v svojem domu, sobivanje s katerim je možno le tako, da si ga agresivno podrejajo in mu vsak dan dokazujejo, da je njegovo mesto na dnu hierarhične lestvice. <b>Genetsko enakost psa in volka v pravo luč postavi podatek, da se ljudje in šimpanzi v svoji genetski zasnovi razlikujemo le za 1,2 %</b> (<a href="http://www.amnh.org/">www.amnh.org</a>). Torej smo ljudje v resnici 98,8 % šimpanza. Vendar dvomim, da je kdo izmed nas sposoben skakanja z veje na vejo, kakor to brez težav počnejo šimpanzi, ali da bi se komu izmed nas medsebojno drgnjenje intimnih delov telesa v pozdrav zdelo primerno vedenje. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdZjUhmIBtiHKzUDBCRpfSVzjzwkiXjUf1rReAVgpQFud6GkVTG3Yq1-7-ve3qN5BK7ldxbX6MyGzNfu4WVbkuVgbDnChkSsi9IA0ckQGuMGEVA2CEdlCRw7APKFdA25OPcwB5mSUwDsEh/s1600/DSC_0156.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1067" data-original-width="1600" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhdZjUhmIBtiHKzUDBCRpfSVzjzwkiXjUf1rReAVgpQFud6GkVTG3Yq1-7-ve3qN5BK7ldxbX6MyGzNfu4WVbkuVgbDnChkSsi9IA0ckQGuMGEVA2CEdlCRw7APKFdA25OPcwB5mSUwDsEh/s640/DSC_0156.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Čeprav pes in volk pripadata isti vrsti, med njima obstajajo pomembne vedenjske razlike.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Razlike med vrstami v naravi niso omejene le na odstotek raznolikosti v dednem zapisu. Enako pomembne so ekološke in vedenjske razlike. <b>Med psi in volkovi so le-te tako pomembne, da brez posredovanja človeka med njimi praktično ne prihaja do križanja</b> (Vila 1999, Verardi 2006). To ne pomeni, da med psom in volkom ni možno potegniti vzporednic. Seveda imata mnogo skupnega, predvsem v zgradbi, fizičnih in zaznavnih sposobnostih ter njunih osnovnih potrebah. <b>Pomembne razlike so predvsem v vedenju in odnosu do človeka. </b><br />
<br />
Za razlago določenega vedenja oziroma njegovega izvora seveda lahko poiščemo informacije in kontekst z opazovanjem vedenja divjih sorodnikov naših psov. Hkrati pa se moramo zavedati tudi pomembnih razlik, ki med njimi obstajajo. Eno takih vedenj, ki je <b>edinstveno našim psom, je iskanje očesnega stika z nami. Volkovi se člove</b><b><b>š</b>kemu pogledu izogibajo. </b>To pomeni, da so to vedenje psi pridobili tekom sobivanja s človekom. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhUHKCQXY2AIVAiGD-tWwDJuCEeNB3TTzbO3tIoZ9MmtPoyFnIaLoxyTh9moOq9bNuoTQOOpwMqE-8cTEPkdp5ft6F8i13Kx2AaA_7UgI7d_c9qkWzWztB2zvb9lp7d5DO51egtURRUOHLD/s1600/DSC_0030.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1067" data-original-width="1600" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhUHKCQXY2AIVAiGD-tWwDJuCEeNB3TTzbO3tIoZ9MmtPoyFnIaLoxyTh9moOq9bNuoTQOOpwMqE-8cTEPkdp5ft6F8i13Kx2AaA_7UgI7d_c9qkWzWztB2zvb9lp7d5DO51egtURRUOHLD/s640/DSC_0030.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Psi z nami vzpostavljajo očesni stik, ki se ga volkovi izogibajo. (Foto: Melanie Lopes)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Kako je potekala evolucija psa, kdaj in kako se je začelo udomačevanje in kakšne spremembe je razvoj prinesel, je v strokovnih krogih še vedno stvar raziskav in obširnih debat. Rezultati in podatki pridobljeni s prepletanjem arheoloških in genetskih raziskav nakazujejo, da so se prve značilne spremembe v smeri udomačevanja zgodile pred približno 30.000 leti. Arheološke najdbe, ki datirajo tudi do 300.000 let nazaj, pa kažejo, da se je sodelovanje med človekom in prednikom naših psov začelo že mnogo prej (Galibert 2011). Kljub mnogim odprtim vprašanjem slika postaja vedno bolj jasna. <b>Vedno bolj jasno postaja tudi, da imajo psi globoko in edistveno povezavo s človekom, ki ni lastna nobeni drugi živalski vrsti. </b><br />
<br />
<i>Se nadaljuje... </i><br />
<br />
Viri in literatura:<br />
<i>Vila, C. (1999): Phylogenetic relationships, evolution, and genetic diversity of the domestic dog. Journal of Heredity, vol. 90:1, p. 71-77. <br />Verardi, A. (2006): Detecting introgressive hybridization between free-ranging domestic dogs and wild wolves (Canis lupus) by admixture linkage disequilibrium analysis. Molecular Ecology, vol. 15:10, p. 2845-2855.<br />Wayne, R.K. (1993): Molecular evolution of the dog family. Trends in Genetics, vol. 9:6, p. 218-224.<br />Galibert, F. et al (2011): Toward understanding dog evolutionary and domestication history. Comptes Rendus Biologies 334, p. 190-196.</i><br />
<br />Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-16683403415976901942017-07-14T06:30:00.000+02:002017-07-14T15:36:48.657+02:00Delo z nosom za vsakogar in vsak danŽe dolgo vemo, da hrana, voda in zavetje omogočajo živalim le <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/11/izpolnjujete-osnovne-potrebe-svojega-psa.html#more" target="_blank">preživetje</a>. Za kvalitetno življenje naši spremljevalci potrebujejo tudi <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2015/07/v-leru-ali-prosti-tek.html#more" target="_blank">gibanje</a>, <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/vsi-psi-potrebujejo-pasjo-druzbo.html" target="_blank">prijatelje</a>, <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/09/moznost-izbire.html" target="_blank">možnost izbire</a> in mentalno stimulacijo. Eden od načinov mentalne zaposlitve našega psa je delo z nosom. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4-82goGEdIUrqoTgVi8eBvuQkZpqRk-Fr_DtDmoyuwEr8L2enON0PDXGArJMat6rqruh0hjTE-zWmyppZdAvaCfqtDPvImCkfgLoUt2f2Q8DevgunO1_umiPrwQqtb5VT9Uk0tmjvsJg7/s1600/db59.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="750" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4-82goGEdIUrqoTgVi8eBvuQkZpqRk-Fr_DtDmoyuwEr8L2enON0PDXGArJMat6rqruh0hjTE-zWmyppZdAvaCfqtDPvImCkfgLoUt2f2Q8DevgunO1_umiPrwQqtb5VT9Uk0tmjvsJg7/s640/db59.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Delo z nosom pomirja, zaposli pasje možgančke in kosmatinca utrudi.</td></tr>
</tbody></table>
<a name='more'></a><br />
Najbolj preprosto delo z nosom je "<b>Lov na priboljške</b>". To je igra, pri kateri na večji površini razporedimo priboljške, ki jih mora naš pes poiskati. <br />
<br />
<b>Zakaj? </b><br />
Že samo iskanje nečesa skritega je zabavno in stimulirajoče. Celo bolj kot dejanska najdba. Vendar je vznemirljivo tudi, ko najdemo tisto, kar smo iskali. Lov na hrano je smisel življenja. Hrana v želodcu sproži sprostitev encimov, ki v telesu povzročijo ugodje in zadovoljstvo. Psi imajo pri lovu za skritimi priboljški glavo na tleh, kar je miritveni signal za druge. Hkrati pa spuščena glava deluje tudi samopomirjajoče. Iskanje priboljškov pomeni zaposlitev, nekaj, kar pes pozna. To je pomembno v stresnih situacijah, saj je pomirjujoče, če lahko počnemo nekaj, kar znamo in poznamo. Hkrati na ta način psu ponudimo izbiro - lahko išče priboljške ali pa se bo posvetil čemu drugemu. <br />
<br />
<b>Zgoraj našteto seveda deluje samo, če psu zagotovimo varno okolje in mu damo dovolj časa. </b><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/ei0fTME9XDU/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/ei0fTME9XDU?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<div style="text-align: center;">
<i>Video: Lov na priboljške je na primerni razdalji in zadostnem času učinkovito orodje za odpravljanje nekaterih težavnih vedenj. </i></div>
<br />
<b>Kako?</b><br />
1. Začnemo v okolju brez motenj, kar običajno pomeni doma ali na vrtu.<br />
2. Psu pred nosom spustimo priboljšek na tla in v tišini počakamo, da ga najde in poje. Če ni razumel, pustimo prvi priboljšek pri miru in spustimo mimo njegovega nosu na tla še enega. <br />
3. V naslednjem poskusu spustimo mimo njegovega nosa tri priboljške. Ko jih najde, jih pred njega na tla vržemo pet. <br />
4. Zdaj bi moral naš pes igro že razumeti. Z vsakim poskusom povečujemo število priboljškov in površino, na kateri so razporejeni.<br />
5. Pravi "Lov na priboljške" postane takrat, ko je iskalna površina velika vsaj za eno večjo sobo. <br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/HaZGrFodi0I/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/HaZGrFodi0I?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<br />
<div style="text-align: center;">
<i>Video: "Lov na priboljške" se lahko igramo tudi doma - v takem primeru moramo kmalu postati iznajdljivi. </i></div>
<br />
<b>Pa potem?</b><br />
1. Ko naš kosmatinec obvlada igro, lahko lov preselimo v okolja z več motnjami ali na različne podlage (višja trava, seno,...).<br />
2. Če želimo povišati zahtevnost, lahko nekatere priboljške skrijemo na višino.<br />
3. <b>Za hrte, ki težko držijo glavo dlje časa na tleh</b>, lahko iskanje priboljškov naredimo po bregu navzgor oziroma skrivamo priboljške na višini.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/mJfM20fEi2M/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/mJfM20fEi2M?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<div style="text-align: center;">
<i>Video: Drevo priboljškov</i><br />
<br />
<div style="text-align: left;">
<i><i>Vir: Anne Lill Kvam (2012): The Canine Kindom od Scent</i> </i></div>
</div>
Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-85625839838224077092017-06-30T06:30:00.000+02:002017-06-30T07:24:47.049+02:00Brez stresa ni življenjaPomen stresa v vsakdanjem življenju naših štirinožnih spremljevalcev prepoznavamo šele v zadnjih desetletjih. Znanstvene študije so potrdile, da stres vodi v težave z zdravjem, <b>vpliva na zmanjšano sposobnost koncentracije in učenja ter povzroča razdražljivost, reaktivnost in agresivne odzive </b>na dražljaje iz okolice.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipAYcTgEuQZs04b9V_XpSc44KccubrYxAoMTaDz0Fq6Q0oh9IO1w-pKe1mcmcOQOghq9ee1rBUb7lBCOUCpYMZKluaf0O_Ld_bS0m84TDyllUlivQ3xqqWdg3EPvw7GbEALQSPntdi2Oed/s1600/DSC_0168.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="750" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipAYcTgEuQZs04b9V_XpSc44KccubrYxAoMTaDz0Fq6Q0oh9IO1w-pKe1mcmcOQOghq9ee1rBUb7lBCOUCpYMZKluaf0O_Ld_bS0m84TDyllUlivQ3xqqWdg3EPvw7GbEALQSPntdi2Oed/s640/DSC_0168.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Divja igra kmalu lahko postane za enega ali oba udeleženca neprijetna. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a><br />
Tako kot za ljudi, je tudi za pse življenje v današnjem času polno stresnih situacij. V mestih so izpostavljeni živčnemu prometu, glasnemu hrupu, nenavadnim zvokom, tesnemu stiku z drugimi ljudmi in psi iz okolice, brez možnosti umika ali sprostitve nabrane negativne energije s prostim tekom in uganjanjem vragolij. K temu običajno lahko prištejemo tudi vedno bolj nestrpen in pogosto celo sovražen odnos okolice do psov in njihovih lastnikov.<br />
<br />
<b>Čeprav se je vsak organizem sposoben spopasti z določeno stopnjo pritiskov iz okolice in se nanje prilagoditi, obstaja pri vsakem posamezniku meja, ki jo je sposoben prenesti. </b>To mejo moramo lastniki psov sami prepoznati pri svojemu psu. Prepoznavanje možnih stresorjev, vzrokov, posledic in znakov stresa pri našem psu je ključnega pomena za srečnega in zadovoljnega psa. Na ta način se lahko zahtevnim situacijam izognemo, jih omilimo ali celo v celoti preprečimo.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjaOk-qbw8PkInqFfRTls-Ga7PNksVP4Y1Te3nGPFqbwoV8_kPqhkTQA4qbOYEmwsrT2Y0_AflAbW4nPQV9_YUcDqQI6wYGsCod-66VuPf5IJjMS4Xma3WhKRx_S5iE6ov_TgEtpUkYhfoL/s1600/DSC_0211.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="750" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjaOk-qbw8PkInqFfRTls-Ga7PNksVP4Y1Te3nGPFqbwoV8_kPqhkTQA4qbOYEmwsrT2Y0_AflAbW4nPQV9_YUcDqQI6wYGsCod-66VuPf5IJjMS4Xma3WhKRx_S5iE6ov_TgEtpUkYhfoL/s640/DSC_0211.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Po in med napornimi situacijami se potreba po pitju vode poveča. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Kljub temu pa <b>izogibanje stresnim situacijam ne pomeni, da morajo naši
psi živeti v večnem stanju sproščenosti in umirjenosti. </b>Stres je do
neke mere nujno potreben za razvoj in napredek. Stres namreč pomeni vsako stanje povečane aktivnosti v telesu, kar se zgodi že, ko si mora
pes poiskati skledo z vodo, ker je žejen. Zato pogosto ločujemo
pozitivni in negativni stres. Pozitivni stres pomeni, da se s
situacijo lahko soočimo, da imamo znanje in izkušnje, ki nam omogočajo,
da težavo lahko premagamo. Pri negativnem stresu situacija postane za
posameznika prenaporna in posledicno se počuti ogroženega.<br />
<br />
Na mejo med tako imenovanim pozitivnim in negativnim stresom pri našem
psu lahko vplivamo tudi mi.<b> Delno je sposobnost obvladovanja
stresa prirojena</b> in odvisna od izkušenj v najobčutljivejšem obdobju
oziroma celo od izkušenj pasje mame. <b>Delno pa nanjo vpliva razvoj v
mladosti, socializacija, vzgoja, izkušnje in znanje, ki si jih je naš
kosmatinec pridobil tekom življenja.</b><br />
<br />
Če poskrbimo, da se naš pes z okolico srečuje v majhnih dozah, ki jih
je sposoben prenesti, da so njegove izkušnje s svetom pozitivne in mu
omogočimo, da se o svetu uči s svojim tempom, <b>bomo vzgojili psa, ki se
bo sposoben v odrasli dobi spopadati tudi z večjimi obremenitvami.</b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjaklRIi-X6tWdnGEcNta0klwtzHSfdE1Y7CLULMwcNrn3O59B5p6QLA1iiDQNBRbb68SleE5RfzKYGukJtBs9NbX8ZGU2Z69j3Ix8WL_wIXppnwnIGoQBS7FX0kwrx9fzaide0I0vPudU1/s1600/DSC_0202.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="500" data-original-width="750" height="425" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjaklRIi-X6tWdnGEcNta0klwtzHSfdE1Y7CLULMwcNrn3O59B5p6QLA1iiDQNBRbb68SleE5RfzKYGukJtBs9NbX8ZGU2Z69j3Ix8WL_wIXppnwnIGoQBS7FX0kwrx9fzaide0I0vPudU1/s640/DSC_0202.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Pogosto lulanje lahko nakazuje na veterinarske težave ali močen stres. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
Diego je bil v svojem zgodnjem življenju izpostavljen kroničnemu
stresu. Njegove sposobnosti učenja, koncentracije in komunikacije so
bile zelo okrnjene. Ker ne morem vplivati na vse dejavnike okolja, ki
mu povzročajo stres, sem poskušala v čim večji meri izločiti tiste, ki
jih lahko obvladujem. Ena prvih stvari, ki sva jih ukinila, je bila
velika telesna aktivnost. Sprehode sva skrčila na kratke izhode,
namenjene le iztrebljanju. Fizično igro (lovljenje žogic, tek,
norenje) sva zamenjala z mentalno zaposlitvijo. Namesto dolgih
sprehodov sva se odločila za dolga opazovanja dogajanja z varne
razdalje. Omogočila sem mu veliko spanja, kar je na zacetku pomenilo,
da sem se morala umiriti tudi jaz. Opravila sva veliko veterinarskih
pregledov in testov, da smo izločili vse možne zdravstvene vzroke
oziroma odkrili tiste, ki smo jih lahko zdravili. Napredek je večinoma
počasen, vendar se kaže in danes je Diego že sposoben izbrati tudi boljso
odlocitev. Danes mu lahko pustim tudi nekaj več norenja in mu občasno
naložim tudi večje obremenitve kot jih je vajen.<br />
<br />
Diego je ekstremen primer, čeprav žal ne tako zelo redek. Večina psov
se s svetom spopada veliko bolje kot on in odpravljanje težav,
povezanih s stresom, ne zahteva tako ekstremnih ukrepov. Kljub temu pa
še vedno vidim preveč psov, ki jih ljudje ženejo čez njihove meje.
Vsakodnevna športna udejstvovanja, vodenje v lokale, trgovine, mestne
centre, ko je tam največ ljudi, neskončno metanje žogic in frisbijev
ter več kilometrov dolg tek ob kolesu po asfaltiranih poteh pomenijo
ogromne obremenitve za pasje telo.<b> Če taki obremenitvi ne sledi dan,
dva ali celo več sprostitve in umirjenosti, bo pes slej kot prej pod
kroničnim stresom.</b> Takrat se začnejo zdravstvene in/ali vedenjske
težave. Dlje kot je pes v kroničnem stresu, dlje bo trajalo okrevanje.<br />
<br />
Kroničnemu stresu in njegovemu negativnemu vplivu na počutje in
dobrobit našega psa se lahko izognemo, če poskrbimo, da si tekom
odraščanja (ali prevzgoje) pridobi pozitivne izkušnje, da se o svoji
okolici lahko uči s svojim tempom, da se naučimo prepoznavati
obremenitve, ki jih je naš pes sposoben prenesti, in, kadar to mejo
prestopimo, omogočimo psu zaslužen počitek. Na ta način ne bomo imeli
le srečnega, zadovoljnega in stabilnega psa, pač pa bomo umirjeni in
zadovoljni tudi mi. Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-76221675289368888482017-06-13T07:00:00.000+02:002017-06-13T07:25:02.849+02:00Prepoznavanje znakov stresa<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
Stres v telesu povzroči <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/06/kaj-je-stres-in-kako-deluje.html" target="_blank">točno določeno zaporedje dogodkov</a>. Glavna akterja sta hormona adrenalin in kortizol, ki telo pripravita na reakcijo bega ali boja. Fiziološki procesi, ki v stresni situaciji potekajo v telesu, se odražajo tudi navzven.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTdD7griuDo4Le3v9c4-XQp_XeUL6dtP2215Yz_XpvupO9QjClRuGXhMLNG3CRvdMWvQ8NLAONYkGCTQqDICOnuxfltK07ncTeQKot7LureJ6uyn_F6yHrT_ZcQRhsM5BYu2d6KOmsbzbi/s1600/_DSC3216.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1065" data-original-width="1600" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTdD7griuDo4Le3v9c4-XQp_XeUL6dtP2215Yz_XpvupO9QjClRuGXhMLNG3CRvdMWvQ8NLAONYkGCTQqDICOnuxfltK07ncTeQKot7LureJ6uyn_F6yHrT_ZcQRhsM5BYu2d6KOmsbzbi/s640/_DSC3216.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Prepoznavanje stresnih znakov nam pomaga prepreciti morebitne tezave. (Foto: Luka Mohar)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<a name='more'></a> 1. <b>Pospešeno dihanje – sopenje</b><br />
Kot odgovor na stresno situacijo, se v telesu sprosti adrenalin, ki poviša srčni utrip in pospeši dihanje, da se telesu zagotovi dovolj energije za odziv. S pospešenim delovanjem telesa se dvigne tudi njegova temperatura in potrebno je ohlajanje. To lahko prepoznamo kot sopenje. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhEQm64VAPYLNnhRtItnUtl1mKzktR-btY68RTQgb_6qWYc8jO8WdrTkJ0oC2DBZatPo0808jAnx66mFFAhnzW5qoCU2r1tPj0xQAUFz3ari_KtK-KJkfE_2Ehlx0XubkJuWmW8ne7ZsP7O/s1600/090920152994.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1200" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhEQm64VAPYLNnhRtItnUtl1mKzktR-btY68RTQgb_6qWYc8jO8WdrTkJ0oC2DBZatPo0808jAnx66mFFAhnzW5qoCU2r1tPj0xQAUFz3ari_KtK-KJkfE_2Ehlx0XubkJuWmW8ne7ZsP7O/s640/090920152994.jpg" width="480" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Sopenje in slinjenje sta znaka stresa in vznemirjenosti.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
2. <b>Razširjene zenice in široko odprte oči</b><br />
Za pripravljenost na obrambo pred potencialno nevarnostjo je pomembno, da oko zajame čim več informacij, ki bi lahko bile koristne. Zato potrebuje čim več svetlobe, kar omogočijo razširjene zenice. Posledica so široko odprte, napete oči s širokimi, okroglimi zenicami. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgPhr58bFYJRBotBFgn3-muzCWQDOuGGxDcRkdvJs6xZVqxTbblNheSlymD2ExVLblxHzp1YBQGNTMvTXoxPU5yLgpoIrxusbw_K4L57VXA1AO1Xw_PZzedymSOrKu66swxkg7wBTUoorVX/s1600/20130401-DSC_5300.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1103" data-original-width="1600" height="440" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgPhr58bFYJRBotBFgn3-muzCWQDOuGGxDcRkdvJs6xZVqxTbblNheSlymD2ExVLblxHzp1YBQGNTMvTXoxPU5yLgpoIrxusbw_K4L57VXA1AO1Xw_PZzedymSOrKu66swxkg7wBTUoorVX/s640/20130401-DSC_5300.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Široko odprte zenice omogočajo očesu, da sprejme več informacij iz okolja.</td></tr>
</tbody></table>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
3. <b>Piloerekcija – naježenost</b><br />
Napetost telesa, mišic in kože povzroči, da se dlake na psu postavijo pokonci. Lahko se pojavi po celem telesu ali samo na določenih delih. Bolj kot je žival naježena, bolj je vznemirjena. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhf9AVxSBBWHxy6RDORGdLrdM7onkNMtRIKYwh7nYrZWjPGDMtZYIIZDjTO6iuWBx-UcqqfQR6DOkuDMsjU2nn9o4yK2xZwTpjAy0Ajvtf8YnDEU7z0d1jVyMuyJiVVyP8DhnDpjDiqY-95/s1600/DSC_0056.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1065" data-original-width="1600" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhf9AVxSBBWHxy6RDORGdLrdM7onkNMtRIKYwh7nYrZWjPGDMtZYIIZDjTO6iuWBx-UcqqfQR6DOkuDMsjU2nn9o4yK2xZwTpjAy0Ajvtf8YnDEU7z0d1jVyMuyJiVVyP8DhnDpjDiqY-95/s640/DSC_0056.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Bolj je pes naježen, bolj je vznemirjen. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
4. <b>Zavračanje hrane in/ali vode</b><br />
Včasih se zgodi (npr. v pasji šoli), da psi, ki so drugače veliki gurmani, ne vzamejo priboljška. To pomeni, da so pod stresom. Telo na ta način poskrbi, da ne prihaja do dodatnih obremenitev organizma s prebavo, v primeru, da bi bilo treba bežati ali se boriti.<br />
<br />
5. <b>Dehidracija oziroma povečana potreba po vodi</b><br />
Hormon kortizol med drugim nadzoruje tudi ravnovesje vode v telesu. Ob stresu se to ravnovesje spremeni. Zaradi povečane aktivnosti telesa se poviša temperatura, kar zahteva ohlajanje. Ohlajanje pri psih poteka s sopenjem in potenjem skozi blazinice. Če pri psu opazimo nabiranje zgoščene sline na jeziku, mu moramo takoj priskrbeti vodo. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWmluYuvOK0iB71kFZjQqd0E6t6he7kdoIl2r4v44FykcFrWYqlhR-SyKNUJvnrmNUIlBwf-MDIJtdkR5z6XsUSBu9_Gm3G8eqKg-F36eF52UKDvNKMhhw6Sm-6Lcw0sbCUzL_kt5xMbfL/s1600/DSC_8983.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1163" data-original-width="1600" height="464" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgWmluYuvOK0iB71kFZjQqd0E6t6he7kdoIl2r4v44FykcFrWYqlhR-SyKNUJvnrmNUIlBwf-MDIJtdkR5z6XsUSBu9_Gm3G8eqKg-F36eF52UKDvNKMhhw6Sm-6Lcw0sbCUzL_kt5xMbfL/s640/DSC_8983.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Bele črte na jeziku so zgoščena slina, ki nakazuje dehidracijo. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
6. <b>Uriniranje</b><br />
Zaradi spremenjenega ravnovesja vode v telesu se poveča tudi potreba po uriniranju. Zato psu pustimo, da lula tam in tolikokrat kot želi.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgVmVbX1HtxyxJEdSAduVHd5HxzTwXk7tl75FMcMXQs8oiCIlUZKtACxlgGOOEjOHSEDAm3CEaRwHg5BlAVN6fIaBuISNRp2-Qiq8pjW-9jepzcb4CxC58IvbcEwKGVWErmwEbocn8L0UFl/s1600/DSC_0107.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1067" data-original-width="1600" height="426" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgVmVbX1HtxyxJEdSAduVHd5HxzTwXk7tl75FMcMXQs8oiCIlUZKtACxlgGOOEjOHSEDAm3CEaRwHg5BlAVN6fIaBuISNRp2-Qiq8pjW-9jepzcb4CxC58IvbcEwKGVWErmwEbocn8L0UFl/s640/DSC_0107.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Bolj je pes pod stresom, večjo (fiziološko) potrebo po uriniranju ima. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
7. <b>Driska in bruhanje</b><br />
Tako kot uriniranje, je tudi driska posledica povečanega izločanja tekočine iz telesa. Pri psih, ki so podvrženi kroničnemu stresu, so lahko driske pogoste in dolgo trajajoče. Če je šok zelo velik in nenaden, pes lahko tudi bruha.<br />
<br />
8. <b>Praskanje in otresanje</b><br />
Praskanje in otresanje sta odraz napetosti telesa ob stresu. Takrat je celotno telo v pripravljenosti, čutila so na preži, mišice so napete. Ko stresna situacija mine, telo sprosti napete mišice z otresanjem.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiLHAR3JKTWxjvsDezrQFqSgdXDg3TkmK_MZH79E_3tylZKYY6DgmGl3oAV5nSM-cIRKXEZFBvxm20TzwLT4BNqThokhN2CqIQjvibEXjgPx50SZgtNPu-CmAH_-PJRFQW_5X-mBmT-wiot/s1600/DSC_0324.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="629" data-original-width="883" height="454" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiLHAR3JKTWxjvsDezrQFqSgdXDg3TkmK_MZH79E_3tylZKYY6DgmGl3oAV5nSM-cIRKXEZFBvxm20TzwLT4BNqThokhN2CqIQjvibEXjgPx50SZgtNPu-CmAH_-PJRFQW_5X-mBmT-wiot/s640/DSC_0324.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Ko stresna situacija mine, otresanje sprosti mišice. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
9. <b>Miritveni signali</b><br />
Psi nam svoje počutje neprestano sporočajo z govorico telesa, obrazno mimiko in občasno tudi z oglašanjem. Če razumemo te znake, lahko prepoznamo, kdaj postaja določena situacja za našega psa neprijetna. <br />
<br />
Vse našete znake moramo seveda upoštevati v kontekstu. Jasno je, da se pes otrese, če je ravnokar prišel iz reke. Prav tako je razumljivo, da pes sope in popije večje količine vode, če so zunanje temperature visoke. <b>Zato je za pravilno interpretacijo dogodka poleg samega vedenja vedno treba opazovati tudi situacijo.</b> Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-80559626682983326042017-06-01T08:05:00.000+02:002017-06-01T08:13:39.770+02:00Kaj je stres in kako deluje?Stres je vsako stanje spremenjene homeostaze v organizmu, ki je lahko fizičnega ali psihičnega oziroma čustvenega izvora. V takem stanju telo sproži fiziološke, imunske in vedenjske mehanizme, da se organizem lahko prilagodi novonastali situaciji (Berteselli et al., 2005). <b>Prva reakcija organizma pod stresom je sproščanje adrenalina </b>(Beerda et al., 1997),<b> ki telo pripravi na reakcijo bega ali boja. Ta odgovor organizma je nezaveden in se zgodi v trenutku. Žival nanj nima nikakršnega vpliva. </b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhD8ahziduFSWFR14h2fENdBZjvfRSP8t03-HUnUs1xbCRvyieweQLKln0O5j_zZVEnsS1D4OtJ5l1iye0-PfxlB9eDSq1C7NuS3x7cpZPpYl4czLmeEguyT1q9xE5v4aZvbUoL0OvCPatF/s1600/DSC_8968.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="672" data-original-width="1600" height="268" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhD8ahziduFSWFR14h2fENdBZjvfRSP8t03-HUnUs1xbCRvyieweQLKln0O5j_zZVEnsS1D4OtJ5l1iye0-PfxlB9eDSq1C7NuS3x7cpZPpYl4czLmeEguyT1q9xE5v4aZvbUoL0OvCPatF/s640/DSC_8968.JPG" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Razumevanje delovanja stresa nam pomaga razumeti (neželene) reakcije našega psa. </td></tr>
</tbody></table>
<b></b><br />
<a name='more'></a><br />
Adrenalin povzroči številne spremembe v telesu, kot so: <br />
- povišan srčni utrip in delovanje srčno-žilnega sistema, <br />
- povečan sistolični krvni tlak in raven krvnega sladkorja, <br />
- dilatacija sapnic in zenic, <br />
- višja raven prostih maščobnih kislin v krvi. <br />
<br />
Hkrati adrenalin stimulira izločanje kortizola. <br />
<br />
Kortizol, ki je v določeni koncentraciji vedno prisoten v telesu, uravnava številne pomembne telesne funkcije, kot so:<br />
- uravnavanje telesne temperature, <br />
- cirkadiani ritem (ritem spanja in budnosti),<br />
- uravnavanje krvnega pritiska in dihanja, <br />
- nadzor metabolizma maščob in ravnovesja vode v telesu (Beerda et al., 1997). <br />
<br />
Med stresom se njegova raven v telesu povečuje, kar povzroči povišanje koncentracije glukoze, aminokislin in prostih maščobnih kislin v krvi. Na ta način se telesu zagotovi zadostna količina energije za soočanje s stresom. Hkrati kortizol vpliva na imunski sistem in s tem niža odpornost telesa.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhus5laffy8Jg8OaTzhdYZAhvY_zOIIG8vmUK5QbrtcrIHqucZuhOrC8JfLSxkHVMPfsFNXV2BbHUaSm1SdWRnBvjMC6rzAaIeheFXztZ-dH-WRjtysY9uy7p9KCR2PrJRAt_mUvusU0O2G/s1600/100920164942.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="746" data-original-width="1600" height="298" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhus5laffy8Jg8OaTzhdYZAhvY_zOIIG8vmUK5QbrtcrIHqucZuhOrC8JfLSxkHVMPfsFNXV2BbHUaSm1SdWRnBvjMC6rzAaIeheFXztZ-dH-WRjtysY9uy7p9KCR2PrJRAt_mUvusU0O2G/s640/100920164942.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Bolj je pes pod stresom, več počitka in spanja potrebuje.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<b>Telo ne zmore obstoja v večnem stanju visoke pripravljenosti, zato mora vsaki stresni situaciji slediti obdobje okrevanja.</b> Če je stres dolgo trajajoč ali se stresne situacije pojavljajo (pre)pogosto, se organizem izčrpa. Če nima možnosti okrevanja, lahko v takem organizmu pričakujemo <b>pojav sistemskih bolezni, kot so obolenja sečil, srca in ožilja. Na udaru je prebavni sistem, kar se kaže v obliki razjed želodca in kronične diareje.</b> Raziskave kažejo tudi, da so psi, ki so pogosto izpostavljeni visokim nivojem kortizola, podvženi kognitivni degradaciji (Jones & Josephs, 2005), <b>torej težavam s spominom, učenjem, koncentracijo in sprejemanjem vsakdanjih odločitev. </b><br />
<br />
Vedenjska posledica stresa je povečana reaktivnost oziroma izražanje agresivnih reakcij. Skupaj s povečanim izločanjem adrenalina in kortizola se poveča tudi izločanje drugih hormonov, med katerimi je testosteron, ki ga povezujejo s povečano pripravljenostjo na boj. To nikakor ne pomeni, da se vsaka žival v stresni situaciji odzove agresivno. Pomeni pa, <b>da bo pes v taki situaciji odreagiral močneje in hitreje kot običajno, saj težje prenaša situacije, </b>ki mu v preteklosti niso povzročale težav (npr. bližina drugih psov ali ljudi). <br />
<br />
<b>Učinek stresorjev se sešteva.</b> Ne glede na specifično težavo, ki jo žival v določeni situaciji ima, je rokovanje in poseganje v reaktivno žival oteženo in pogosto nevarno, saj je z vsakim novim dražljajem verjetnost agresivnega odziva večja. Zato nam je lahko razumevanje delovanja stresa in prepoznavanje stresorjev v veliko pomoč pri odpravljanju težav. <br />
<br />
Viri:<br />
<i>Axelrod J., Reisine T.D. (1984) Stress Hormones: Their Interaction and Regulation. Science 224, 452-459.</i><br />
<i><br />Berteselli G.V. et al. Evaluation of Immunological, Stress and Behavioural Parameters in Dogs (Canis familiaris) with Anxiety-Related Disorders. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 18-22.</i><br />
<i><br />Beerda B. et al. (1997) Manifestations of chronic and acute stress in dogs. Applied Animal Behaviour Science 52, 307-3019.</i><br />
<i><br />Jones A.C, Josephs R.A. Are we Dog’s Best Friend? Predicting Canine Cortisol Response from Human Affiliative and Punitive Behaviors. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 194-97.</i><br />
<i><br />Bonnafous L. Interest in the Use of a New Galenic Form of the Feline Allomarking Pheromone (F4) Analog (Felifriend) during Medical Examination. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 119-22.</i><br />
<i><br />Vas J. et al. (2005) A friend or an enemy? Dogs’ reaction to an unfamiliar person showing behavioural cues of threat and friendliness at different times. Applied Animal Behaviour Science 94/1 , 99 – 115.</i><br />
<i><br />Alnot-Perronin M. Inappropriate Use of Pain as Punishment in Canine Aggression Toward Household Members. In: Current Issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers Presented at the 5th International Veterinary Behavior Meeting. Indiana: Purdue University Press, 2005: 232-35.</i>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-28576499276473773962017-05-19T09:05:00.000+02:002017-05-19T09:05:18.122+02:00Kaj je socializacija: Kako vzgojiti zadovoljnega psa? (3/3)Razvijajoči se organizem se ne odziva le pasivno na dražljaje iz okolja, pač pa dejansko “pričakuje” določeno stimulacijo tekom razvoja. To pomeni, da ga moramo v času občutljivih obdobjih (znotraj katerih poteka tudi <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank">socializacija</a>) izpostaviti določenim dražljajem. Vendar preobremenjevanje naredi več škode kot koristi! <b>Držimo se pravila: "Manj je več"</b>.<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiD0KZTPwOErqSPv3U9Q5oJUMmkZjbljoTVHAUv82xlTaWL4N3PBjjm6dcMqyUopjsrNXRiOz8j2Q4bvqDhyphenhyphenaKqf2G3yfu3RO7FlCVMBZWGGXd-NCmTSv8iok6gcPIl-tJKLCGQBnOAkFgK/s1600/ScreenHunter_715.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="444" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiD0KZTPwOErqSPv3U9Q5oJUMmkZjbljoTVHAUv82xlTaWL4N3PBjjm6dcMqyUopjsrNXRiOz8j2Q4bvqDhyphenhyphenaKqf2G3yfu3RO7FlCVMBZWGGXd-NCmTSv8iok6gcPIl-tJKLCGQBnOAkFgK/s640/ScreenHunter_715.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Igra s sovrstniki je pomembna, vendar ne sme trajati predolgo.</td></tr>
</tbody></table>
<br /><br />
<br /><br /><br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<h3>
</h3>
<h3>
Kako torej zagotovimo dobro socializacijo?</h3>
1. Mladičku omogočimo mirna druženja z drugimi psi. <b>Seveda je pomembna tudi igra z vrstniki, vendar nekaj minut norenja na dan popolnoma zadostuje</b>. Poleg <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/12/kdaj-je-igra-igra.html#more" target="_blank">igre</a> jih moramo naučiti tudi, da v družbi drugih psov lahko počnejo marsikatero drugo, umirjeno aktivnost.<br /><br />2.
Ko je naš mladiček dovolj star, da ga lahko <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/05/kaj-potrebujejo-mladicki.html#more" target="_blank">peljemo na sprehod</a>, v naši okolici poiščemo <b>odrasle, umirjene pse, ki ga bodo naučili lepega vedenja. </b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh_73aiK6fBZ0nnU0xhz5Sb7bcW5is24vPbR-w32YVCV9lr4z8S7nHAuKidxvF31QZdP8lXS2wTwvfn4GDCKTHjVN3VLO-lO2y3QmjfERB3MoDXMDwciYyQ23N_CgsYXBwMrDPYRjv-5ddg/s1600/ScreenHunter_717.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="398" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh_73aiK6fBZ0nnU0xhz5Sb7bcW5is24vPbR-w32YVCV9lr4z8S7nHAuKidxvF31QZdP8lXS2wTwvfn4GDCKTHjVN3VLO-lO2y3QmjfERB3MoDXMDwciYyQ23N_CgsYXBwMrDPYRjv-5ddg/s640/ScreenHunter_717.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Mladiček se bo naučil lepega vedenja, če mu bomo omogočili druženje z odraslimi, mirnimi psi, ki mu bodo za vzor. </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
3. Mladičku (in tudi odraslemu psu) <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/09/moznost-izbire.html#more" target="_blank"><b>omogočimo svobodno raziskovanje</b></a>. Pustimo mu, da on vodi sprehod, da prevoha vse, kar želi prevohati, in se ustavi povsod, kjer se želi ustaviti. <br /><br />4. <b>Ne silimo ga v druženje z drugimi psi in/ali ljudmi.</b> Če se naš mladiček odloči, da bo pse ali ljudi raje opazoval od daleč, mu pustimo to izbiro. Z opazovanjem se uči in iz varne razdalje preučuje situacijo, ki je zanj mogoče zaenkrat še preveč stresna za soočenje. <br /><span id="goog_688229558"></span><br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="396" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEikX4PqX27VCU4JUC9JoO0lr1z8_x__leLIbJFE_ngR8NjWw3sS8QRzILR5LqNr1YeCbyBiJtMdGjXmHiks_JcXtbVfunu_ReXC9BqXh-krlMZdoq9Tn414D4mqlRFrRidywppLkrtlTBZN/s640/ScreenHunter_716.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;" width="640" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Sprehodi naj bodo kratki, z vmesnimi počitki, kjer ima pes možnost opazovanja okolice. Tako se lahko veliko naučijo.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
5. <b>Poskrbimo, da naš mladiček spoznava svet z vsemi čutili.</b> Predstavimo mu različne zvoke, različne podlage za hojo (preproga, parket, asfalt, trava, listje, plastične podloge), različne vonjave, okuse in stvari različnih oblik. Zelo priporočljivo je uvajanje dela z nosom. Na začetku je to lahko le iskanje priboljškov po tleh. Pazimo le, da mladička ne preobremenjujemo, zato je <b>dovolj ena nova izkušnja na dan.</b><br /><br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="420" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjk0Tqcg_MtjnrprIMENH97KI-6e5fxQS7lKtiD9BoaMzcYBJMP7dT3ZgGhgpiBcBwcXyB6zQjv6KrM5Wxr0IctoL9yDD-lB753hcPgKnipWPq7rQLAD3Zn4SUhJ8neMjEgzUK3pThmfAsN/s640/ScreenHunter_718.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;" width="640" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Pomembno je spoznavanje sveta z vsemi čutili, od katerih je pogosto zanemarjen dotik.</td></tr>
</tbody></table>
<br />6. <b>Da si bo mladiček lahko vse pozitivne izkušnje zapomnil in se iz njih učil, mu moramo zagotoviti <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2016/06/sladke-sanje.html#more" target="_blank">dovolj spanja</a>.</b> Le tako bo sposoben premagovati vsakodnevne izzive in ogromno količino novih informacij, ki jih dobi v svojem okolju. <br /><br />
<h3>
Čemu se moramo izogibati?</h3>
1. Preobremenitvam vseh vrst.<br />2. Predolgim igram (metanje žogic, palic ali divje igre s sovrstniki).<br />3. Dolgim sprehodom (za mladička starega tri mesece je dovolj nekaj minut počasnega sprehoda na dan).<br />4. Množicam ljudi in/ali psov.<br />5. Nepovabljenim stikom (psu pustimo, da sam izbere, komu se bo približal).<br />6. Učenju poslušnosti (ta je na vrsti šele, ko je pes dobro vzgojen).<br />7. Kakršnikoli korekciji ali kazni!<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiiwt1xaQGogeMNjgswGO7OAi5g30HgJl-IwXA6d3I3gqzuxMuICmFSRNPsQFZA50M4RGDov95GUT7gM1WweuRkJRn2uXXChePIj_o72GwW_KSukaalhBm6NyzUGjaM0Re18_P5qjyzMYgn/s1600/ScreenHunter_714.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="444" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiiwt1xaQGogeMNjgswGO7OAi5g30HgJl-IwXA6d3I3gqzuxMuICmFSRNPsQFZA50M4RGDov95GUT7gM1WweuRkJRn2uXXChePIj_o72GwW_KSukaalhBm6NyzUGjaM0Re18_P5qjyzMYgn/s640/ScreenHunter_714.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Kaznovanje in korekcija v mladičku ustavita željo po razisovanju, ki je ključen element učenja.</td></tr>
</tbody></table>
<br />Če pustimo mladičku oziroma kateremukoli psu, da doživlja veliko različnih stvari in situacij v majhnih porcijah in v svojem tempu, s hitrostjo, s katero se je sposoben soočiti, se bo naučil, da lahko premaga različne izzive s samozavestjo in zaupanjem vase, kar mu bo omogočilo prijetno bivanje v našem svetu. <br />Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-1244744952840035232017-05-03T07:00:00.000+02:002017-05-03T08:07:30.534+02:00Kaj je socializacija: napačne interpretacije raziskav in pretirani strahovi (2/3)<a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank">Socializacija</a> je le eno izmed občutljivih obdobij odraščanja, ko so mladički izredno dovzetni za vplive okolja in s tem ranljivi za trajne psihološke motnje. Čeprav je vedenje in preference, pridobljene tekom odraščanja, <b>kasneje mogoče prilagoditi ali omiliti z različno stopnjo težavnosti,</b> je najobčutljivejše obdobje za <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank">socializacijo</a> nekje med tretjim (3.) in dvanajstim (12.) tednom.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh1hiC_tL9UYFdoi44M9DN0AlyGhF_kYP-S0idzRomCTktm8ChIZ0cz2Sv88tiMHDW4ECeEpovJADx6eV-jQy3xQmvt2oFuqeutxT3y44Le1_57tmTiBu037aNfC5ANTDYjKnB8p9C33PZ0/s1600/ScreenHunter_712.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="174" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh1hiC_tL9UYFdoi44M9DN0AlyGhF_kYP-S0idzRomCTktm8ChIZ0cz2Sv88tiMHDW4ECeEpovJADx6eV-jQy3xQmvt2oFuqeutxT3y44Le1_57tmTiBu037aNfC5ANTDYjKnB8p9C33PZ0/s640/ScreenHunter_712.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Mladiček naj ostane v leglu čim dlje, saj je za socializacijo najpomembnejša njegova družina. (Foto: Luka Oblak)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a>Napačne interpretacije rezultatov raziskav pogosto vodijo v ljudske pripovedi in zmote, ki pa vseeno nosijo drobce resnice. <br />
<br />
1. zmota: <i>Socializacija na splošno pomeni, da psa naučimo neodzivnosti na vse dražljaje iz okolice.</i><br />
Beseda »socializacija« izvira iz latinske besede »socio, sociare«, ki pomeni »združiti, družiti se«. <b>Torej se socializacija nanaša na sposobnost osebka priključiti in znajti se v svoji družbi. Vključitev v družbo ni mogoča, če osebek družbo in dogajanje v njej ignorira. </b>Tekom <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank">socializacije</a> se mora naučiti pravilnih in sprejemljivih vedenjskih odzivov v določenih situacijah, kar pa zahteva interakcijo s skupino, v katero naj bi se pes vključil. To torej pomeni, da mora naš odraščajoči pes imeti pozitivno interakcijo tako s psi kot tudi z ljudmi.<br />
<br />
2. zmota: <i>Da lahko mladička dobro socializiramo, ga moramo čim prej odvzeti iz legla, najkasneje okoli sedmega (7.) tedna. </i><br />
Če ne drugega, že naš <a href="http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1353" target="_blank">Zakon o zaščiti živali</a> prepoveduje ločitev mladička od mame pred dopolnjenim osmim (8.) tednom. <b>Namreč, najpomembnejšo vlogo pri socializaciji mladička ima njegova mama in bratje ter sestre. </b>Seveda drugi psi (in ljudje) lahko pri tem pomagajo in <a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank">socializacijo</a> celo olajšajo, vendar ne morejo nadomestiti mame. <br />
<br />
3. zmota: <i>Mladiček se mora do šestnajstega (16.) tedna spoznati z vsemi stvarmi, ljudmi in živalmi, saj kasneje socializacija ni mogoča. </i><br />
Ta trditev izhaja iz raziskav, ki so pokazale, da pasji mladički, ki odraščajo v popolni izolaciji oziroma popolni odtegnitvi stika z ljudmi do šestnajstega (16.) tedna, kažejo močno izogibanje ljudem. Vendar je pomemben podatek, ki se je nekje po poti izgubil, da mora biti izolacija res popolna – mladiček ne sme imeti prav nobenega stika z nobenim človekom vse skozi to kritično obdobje. Mnoge raziskave so namreč pokazale, da je za normalno<a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank"> socializacijo</a> mladička z ljudmi dovolj nekaj minut druženja z mladičkom vsakih nekaj dni (Mikloši, 2007).<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEinSwgnJ19SBt0FCKYgm6Uhkyv67x_nUgwzpCXWsNibMkWENpP8K088AEU2YQNvklrAU-ry4gTx5ow7BditclQV4nWcNNsg0GROVk-Tgqi86h2CqEnXW1OrcOuN3Dg29uIodvJdKvJLXnYg/s1600/ScreenHunter_713.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="256" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEinSwgnJ19SBt0FCKYgm6Uhkyv67x_nUgwzpCXWsNibMkWENpP8K088AEU2YQNvklrAU-ry4gTx5ow7BditclQV4nWcNNsg0GROVk-Tgqi86h2CqEnXW1OrcOuN3Dg29uIodvJdKvJLXnYg/s640/ScreenHunter_713.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Splošno pravilo, ki se ga pri socializaciji držimo, je: »Manj je več!«. (Foto: Dogcom.de)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
4. zmota: <i>V obdobju socializacije mora mladiček spoznati vse mogoče v čim večjem številu, s čimer se bo srečeval v svojem življenju.</i><br />
Čeprav je obdobje odraščanja (znotraj katerega se odvija tudi<a href="http://diegovbrlog.blogspot.de/2017/04/kaj-je-socializacija-13_19.html#more" target="_blank"> socializacija</a>) res najbolj občutljivo obdobje, ko se razvijajo preference, nagnjenja in vedenjske poteze našega psa, <b>lahko s pretiranim izpostavljanjem določenim dražljajem naredimo več škode kot koristi.</b> Naš mladiček se v tem času ne razvija le vedenjsko, pač pa tudi fizično in fiziološko. Po vseh svojih značilnostih je le majhen otrok, ki ni sposoben velikih naporov in dolge koncentracije. <b>Splošno pravilo, ki se ga pri socializaciji držimo, je: »Manj je več!«.</b><br />
<br />
5. zmota: <i>Pasji mladiček gre lahko v pasjo šolo šele po opravljenem programu cepljenja (okoli 16. tedna starosti).</i><br />
Gledano striktno z zdravstvenega (veterinarskega) vidika, v duhu izločitve tveganja izpostavljenosti nalezljivim boleznim, je sicer zgornja trditev utemeljena. Vendar bi v tem primeru mladička morali pustiti pri njegovi mami, bratcih in sestricah vsaj do starosti devet (9) tednov. Raje še malo dlje. Po prihodu v nov dom pa bi mu morali zagotoviti družbo zdravih, mirnih, prijaznih in vzgojenih psov. Ker je to le redkokdaj tako, lahko z izolacijo mladička naredimo veliko škodo, ki pomeni velike vedenjske težave v odraslem obdobju. <br />
<br />
Viri in literatura:<br />
<i>Overall K.L.: Manual of Clinikal Behavioral Medicine for Dogs and Cats. Canada: Elsevier, Mosby, 2013.<br />Miklósi A.: Dog Behaviour, Evolution, and Cognition. Oxford: University press, 2007.<br />Serpell J.: The Domestic Dog, it's Evolution, behaviour, and interactions with people. Cambridge University Press, 1995. </i>Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-76233750521273444902017-04-19T06:30:00.000+02:002017-04-19T10:45:55.545+02:00Kaj je socializacija? (1/3)Internet, ki je lahko zelo močno orodje za pridobivanje znanja, je poln različnih informacij o vzgoji psov. Mnogo informacij je napačnih ali celo škodljivih, zato si povprečen lastnik psa težko ustvari pravo sliko o tem, kdaj, koliko in kaj njegov pes potrebuje. Ena takih močnih besed, ki povzroča veliko zmede in napačnega razumevanja, je socializacija.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjp20GGyEqY8RnmkM660toPYla_eyyr-XcLFo38rQeGBTS29pA-Na6xUjnW8iY4k5pFNmE3CIObGuNx35WeRxm8njC92ivSsjTefNM3hy59Q4Wu7wWNlVL_gQRk2ByVpky0cbRB51_WakZP/s1600/DSC_0324.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="424" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjp20GGyEqY8RnmkM660toPYla_eyyr-XcLFo38rQeGBTS29pA-Na6xUjnW8iY4k5pFNmE3CIObGuNx35WeRxm8njC92ivSsjTefNM3hy59Q4Wu7wWNlVL_gQRk2ByVpky0cbRB51_WakZP/s640/DSC_0324.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Socializacija je proces, v katerem se pes nauči pravil in odnosov v družbi. (Foto: Dogcom.de)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a>Socializacija je epigenetski (<i>=vpliv okolja na izražanje posameznih genov</i>) <b>proces, tekom katerega je osebek izpostavljen svojemu družbenemu </b>(<i>=socialnemu</i>)<b> okolju, ga spoznava in skozi interakcijo s predstavniki svoje skupine pridobiva znanje o pravilih in oblikah družbenih odnosov.</b> V svetu pasje vzgoje smo pomen socializacije razširili še na habituacijo (=<i>spoznavanje neživega okolja</i>) in vzgojo (npr. hoja na popuščeni vrvici). <br />
<br />
Najpomembnejšo vlogo v procesu socializacije imajo <b>seveda starši osebka ter njegovi bratje in sestre</b>. V primeru naših psov to pomeni pasja mama in njeno leglo. Drugi psi so pri določeni starosti mladičkov seveda dobrodošli pomočniki pri socializaciji in proces lahko zelo olajšajo.<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirT3rHDfLK-dpJr2ZvMPLbluv3PoxMHxFvL1T-n5IXqXlW6S5EQ8aZwbcat45IHJHCcAoQCozyW-aanq6_N5nSwTOYu6f6aRTsJTXnQfK8RWzQhDhilEkNNiqrGzapNiIMJtFHDSyRuAfp/s1600/DSCN9170.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirT3rHDfLK-dpJr2ZvMPLbluv3PoxMHxFvL1T-n5IXqXlW6S5EQ8aZwbcat45IHJHCcAoQCozyW-aanq6_N5nSwTOYu6f6aRTsJTXnQfK8RWzQhDhilEkNNiqrGzapNiIMJtFHDSyRuAfp/s640/DSCN9170.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Najpomembnejšo vlogo pri socializaciji imajo mama, bratje in sestre. (Foto: Petra Mohar)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Socializacija poteka, dokler osebek ne postane integralni član skupine. To pomeni, da ni omejena na izključno določeno obdobje v razvoju mladička, čeprav je najobčutljivejše obdobje med 3. in 12. tednom starosti. Številne novejše raziskave kažejo, da <b>je tudi pri starejših psih posledice pomanjkljive ali napačne socializacije mogoče prilagoditi ali omiliti, seveda z različno stopnjo težavnosti.</b><br />
<br />
Ko govorimo o socializaciji naših štirinožnih kosmatih spremljevlcev, pogosto pozabimo, da so psi izpostavljeni "dvojni" socializaciji. <b>Naučiti se morajo dvojnih pravil</b>: pravil pasje družbe in pravil naše, človeške družbe, <b>ki so si pogosto nasprotujoča</b>.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhw9K7XZurvP__GpNoy0ej87l2ApnwoA7iN9Ul2Lq0nNdIZmKStPjcYN25PLO3UYRyQcK3qCkQuO6l-yBQWvvEIkWhdDQ5yk51pnBfGSZ64oUGRPo_cOgkmvQ4DqK3Heg5300-0CUk8v0bv/s1600/120720141718.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="480" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhw9K7XZurvP__GpNoy0ej87l2ApnwoA7iN9Ul2Lq0nNdIZmKStPjcYN25PLO3UYRyQcK3qCkQuO6l-yBQWvvEIkWhdDQ5yk51pnBfGSZ64oUGRPo_cOgkmvQ4DqK3Heg5300-0CUk8v0bv/s640/120720141718.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">V svetu pasje vzgoje smo pod socializacijo vkljucili tudi habituacijo (navajanje na neživo okolje). (Foto:Petra Mohar)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Narava je dala pasjim mladičkom približno štiri (4) mesece časa, da se vključijo v svojo, pasjo družbo. Do približno 4. meseca starosti (in še malo dlje) jih mame namreč ne korigirajo in ne kaznjujejo, saj se mladički učijo predvsem s poskušanjem. <b>Kakršnakoli kazen ali korekcija za poskuse raziskovanja namreč lahko vodi v negotovega, živčnega, prestrašenega psa</b>. V našem okolju pa jih od mame vzamemo pri dveh (2) mesecih, torej prepolovimo dobo, ki jim jo je namenila narava, in od njih zahtevamo, da so v tem trenutku že dobro socializirani, popolnoma vzgojeni in pripravljeni na šolanje (poslušnost). Precej nepošteno, kajne?<br />
<br />
Čeprav odraščajoči mladiček potrebuje določeno mero stimulacije, preobremenjevanje naredi več škode kot koristi. Zato pustimo, da socializacija poteka počasi, da pes v miru spoznava enega psa, enega človeka, en predmet naenkrat. <b>Pomembno vodilo pri socializaciji je: "Manj je več!" </b><br />
<br />
Viri in literatura:<br />
<i>Overall K.L.: Manual of Clinikal Behavioral Medicine for Dogs and Cats. Canada: Elsevier, Mosby, 2013. <br />Miklósi A.: Dog Behaviour, Evolution, and Cognition. Oxford: University press, 2007.<br />Serpell J.: The Domestic Dog, it's Evolution, behaviour, and interactions with people. Cambridge University Press, 1995. </i><br />
<br />Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-83389509600192051342017-04-05T06:30:00.000+02:002017-04-05T06:30:02.559+02:00Vsi psi potrebujejo pasjo družboVeliko Diegovih težav
izhaja iz njegove velike želje po druženju s psi. <b>Če mu stik s psi ni dovoljen,
v njem raste frustracija, ki na koncu vodi v reaktivnost.</b> Dokler sva bila v
Sloveniji, sva z veliko podpore in pomoči številnih lastnikov psov to frustracijo
uspešno odpravljala. Napredek je bil hiter in skokovit. Potem pa se nama je
zgodila izolacija.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_hRGFuhyphenhyphen87qF5nJHlYcyPK0JmBIytf4d6uulr4XH6tajWDHy5jflIXK4AfS7s5pFrhXjqObOOSN0rDfuoB18zZmQoW_RE1PenPqYL_cEOxE2I7DaBUJyDg2xTsvHyiub7VP-awepVJ7r7/s1600/20170401_190710.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="457" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_hRGFuhyphenhyphen87qF5nJHlYcyPK0JmBIytf4d6uulr4XH6tajWDHy5jflIXK4AfS7s5pFrhXjqObOOSN0rDfuoB18zZmQoW_RE1PenPqYL_cEOxE2I7DaBUJyDg2xTsvHyiub7VP-awepVJ7r7/s640/20170401_190710.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Diego in njegov najboljši prijatelj Popo raziskujeta.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a>Namesto rednih srečanj
skoraj vsak dan s tudi več prijatelji naenkrat, se zdaj srečuje le z dvema
pasjima puncama enkrat ali dvakrat na teden. <b>Posledica pomanjkanja stikov s psi
je bilo poslabšanje vedenja, ki se odraža kot histerično lajanje, cviljenje in
zaganjanje, ko vidi psa.</b> Ker vem, kako zelo potrebuje svoje pasje prijatelje,
izkoristiva vsak obisk v Sloveniji za srečanje z njimi.
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/fMcigSe0mRA/0.jpg" frameborder="0" height="360" src="https://www.youtube.com/embed/fMcigSe0mRA?feature=player_embedded" width="640"></iframe></div>
<br />
<br />
Tako sem za Diegov
rojstni dan namesto torte organizirala srečanje z njegovim najboljšim
prijateljem – tibetanskim mastifom Popotom. Tudi Popo je bil Diega neskončno
vesel in ga je na presenečenje vseh navdušeno vabil k igri. Po kratki igri sta
skupaj raziskovala, ovohavala travo, se spet malo igrala in čofotala v vodi. Prav
neverjetno je opazovat srečo in navdušenja psa, ki po dolgem času sreča svojega
starega prijatelja.
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/p6esWyvQ7Fg/0.jpg" frameborder="0" height="360" src="https://www.youtube.com/embed/p6esWyvQ7Fg?feature=player_embedded" width="640"></iframe></div>
<br />
<br />
Čeprav nas večina razume in priznava pasjo
potrebo po druženju s sebi enakimi, še vedno pogosto podcenjujemo njen pomen. <b>Druženje
s predstavniki svoje vrste, vključenost in sprejetje v skupino svojih vrstnikov
je za pse tako pomembno kot hrana in voda.</b> Zato, če se le da, čim večkrat omogočite svojemu psu druženje z njegovimi
prijatelji. <b>Vendar ne pretiravajte z igro ali dolžino sprehoda, bolje je izpeljati srečanja večkrat in za krajši čas. </b>
<br />
<br />Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-6717710327737198182017-03-22T06:00:00.000+01:002017-03-22T06:00:02.038+01:00»Saj ne bo nič naredil!«Kot vsako jutro, sva se tudi danes z Diegom odpravila na sprehod. Čeprav je najin cilj opazovati ljudi in predvsem pse, se izogibava prometnim konicam. Tokrat sva se odpravila na travnik nad mestnim parkom.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhzpOoB7Ql3urlI6M3Kn3mjnS1Hqgt3hHnNj11GBwaE48oO5JhPTYTJNoosOPZHndSxCBEf8NKseKFzs7YTZppCc2f3KzdnnDW9R0DbNL2K4vtnxWNzx3h0vQVdpGXK1rnmIjmX1kGFqZDY/s1600/opazovanje.png" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhzpOoB7Ql3urlI6M3Kn3mjnS1Hqgt3hHnNj11GBwaE48oO5JhPTYTJNoosOPZHndSxCBEf8NKseKFzs7YTZppCc2f3KzdnnDW9R0DbNL2K4vtnxWNzx3h0vQVdpGXK1rnmIjmX1kGFqZDY/s1600/opazovanje.png" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Če se le da, si poiščeva varen prostor za opazovanje mimoidočih od daleč.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a>Lokacija je za naju fantastična, saj lahko parkiram tik ob poti na zgornjem delu travnika, kamor zaide malo ljudi. Tako lahko od daleč opazujeva park, kjer je dogajanje običajno precej živahno, psi pa morajo biti na povodcih. Sprehod se je začel prav prijetno. Diego, čeprav rahlo vznemirjen, je hodil lepo, brez vlečenja, zavzeto prevohaval sledi na travi in potki. Kot vedno sva ostala v bližini avta, za vsak slučaj, če bi se le kdo namenil po poti proti nama.<br />
<br />
Ko je prevohal vse zanimive vonjave, se je mirno usedel in opazoval mimoidoče sprehajalce. Naenkrat se je na robu travnika, oddaljenem kakšnih sto metrov, pojavila skupinica prosto spuščenih psov s svojimi skrbniki. Prav luštno jih je bilo opazovati, kako tekajo naokoli in se igrajo. Čeprav me je situacija malce zaskrbela, sem se odločila, da ostaneva, saj je bil Diego miren. Opazoval jih je z zanimanjem, vendar sede in v tišini.<br />
<br />
Nenadoma se od skupinice odcepi majhen, pretežno bel parson terier in zagalopira proti nama. Diego poskoči, zacvili in se zažene proti bližajočemu se psu kolikor mu vrvica dopusti. Čeprav je avto le dobrih 30 metrov stran, nimava dovolj časa za umik. Predvsem pa Diego nima prav nobenega namena slediti meni. Obema poganja adrenalin po krvi, srce deluje na polnih obratih in mene preplavi vročina. Parson se nama še vedno približuje v galopu. Za njim teče ženska mojih let in vpije: »V redu je! Kar spustite ga! Saj ne bo nič naredil!«<br />
<br />
Približno 15 metrov pred nama se parson ustavi in postavi bočno. V tem trenutku Diego ponori, se začne zaganjati in lajati. Dokler se je pes približeval, je bil vznemirjen, je vlekel, vendar je bil tiho. Ko se je pes ustavil, je bila frustracija premočna. Parson je situacijo obvladoval prav neverjetno. Upočasnil je korak, se nama počasi približeval, se vsake toliko ustavil, postavil bočno in Diegu pošiljal vse mogoče miritvene signale. Diego se je zaganjal in norel, jaz pa sem ga poskušala zadrževati in usmerjati, da bi nama to, očitno neizogibno, srečanje uspelo speljati kar se da vljudno in prijetno. Malo z mojo pomočjo, malo s parsonovim navdušenjem se nam uspe približati toliko, da se povohata, ne da bi se Diego s polno silo zagnal v malega junaka.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4Zt91V1A6FDG0ovbD8ZYO72zGjOQJFlLimmZ9CF354-9haWFpd1WxoBWJG950mt-jjHmprcm2sSu6d9WVb2BsQ3MckAnGkpoxBaTngy-hm_dUBpGvKW1xa4vNZoYqmC90RYAVeEPV4Fnh/s1600/blizu-avta.png" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4Zt91V1A6FDG0ovbD8ZYO72zGjOQJFlLimmZ9CF354-9haWFpd1WxoBWJG950mt-jjHmprcm2sSu6d9WVb2BsQ3MckAnGkpoxBaTngy-hm_dUBpGvKW1xa4vNZoYqmC90RYAVeEPV4Fnh/s400/blizu-avta.png" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Če so na lokaciji sprehajalci pogosti, ostaneva blizu avta.</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Parson pusti, da ga Diego ovohava nekaj dolgih sekund. Nato le odskoči in Diego se zažene za njim ter ga butne s taco. Če bi ga pustila, bi bil to trenutek, ko bi lahko prišlo do resnih težav, saj je Diegov skok v pasjem svetu strašno nevljuden in večina psov na tako vedenje odreagira obrambno. To je dobra kombinacija za pretep. Ker pa sem ga zadržala, se parson vrne in pusti Diegu še nekaj sekund ovohavanja. Zdaj si že tudi mali beli pes dovoli, da prevoha Diega. Po tem kratkem uvodnem ritualu bi se mali junak seveda rad igral, vendar se je Diego odločil, da bi raje spoznal tudi druge pse iz skupinice. Parson skače okoli njega, Diego pa se mu umika in me poskuša zvleči proti drugim psom. Sedaj se nivo mojega adrenalina lahko zniža in srce se vrne v normalen ritem.<br />
<br />
Končno nas je dosegla tudi zadihana skrbnica simpatičnega mladega belega psa. Z besom ga zgrabi za ovratnico, me grdo pogleda in skozi stisnjene zobe zasika: »Zato pa imate problem, ker ga ne spustite z vrvice!« Na silo zvleče svojega psa stran, jaz pa se zadržujem, da ji ne povem par krepkih nazaj. Ne želim namreč pokvariti Diegove pozitivne izkušnje z naključnim psom. Žal mi je, da je tako nesramna, groba in arogantna, drugače bi jo prosila za še kakšno srečanje, saj Diegu primanjkuje prijateljev. Povedala pa bi ji tudi, da je imela veliko srečo, da jaz vem, kaj delam. Da obvladam 35 kg težkega, reaktivnega psa. Da bi se srečanje lahko precej drugače končalo. Vendar mi je jasno, da dokler se simpatičnemu parsonu ne bo zgodilo nekaj hudega, ne bo razumela, da ima več sreče kot pameti.<br />
<div>
<br /></div>
Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7441624222154076524.post-75113633402753623552017-03-08T06:30:00.000+01:002017-03-08T19:21:58.259+01:00Moja zgodba: Srečen pes ali šov za druge?<i>Petra Bernik, dolgoletna inštruktorica v pasji šoli, je bila na mojo prošnjo pripravljena deliti zgodbo o poti do srečnega življenja s svojo psičko Roo. Upam, da boste v zapisu uživali tako kot jaz.</i><br />
<br />
<br />
Utrujen pes je srečen pes. Stavek, ki ga lastnik psa v sodobni kinologiji sreča za vsakim vogalom. Sama sem ga z nakupom drugega psa tudi popolnoma ponotranjila in ga živela dan za dnem. Razloženo mi je bilo, da je potrebno psa - da bo priden in srečen - fizično zaposliti z dejavnostmi kot so tek ob kolesu, metanje in prinašanje žogic, frizbija, agility, dolgi aktivni sprehodi in tudi mentalno, kot primer pa je bilo največkrat podano učenje raznoraznih trikov. Slišalo se je razburljivo - preživljanje časa s psi mi je bilo vedno všeč, še posebno, če to pomeni, da je tako razgibano. <b>Odločila sem se, da bo moj pes res srečen</b> - počel bo vse to in še več. Pa je bil res?<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjWLbm3JHX6qc9VamD7a4hYobqvoip9754lH78HNFy2iRZ0alXqIZN_oCxlyww8xXMjYfrZIiFQ2_5I_g679Ftn5lHro_HI3mc9pSvAMxRJNcgzLJs5N2LH4_CdK1oXBdOqm7m6qPDb5w_U/s1600/roo-ni-sproscena.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjWLbm3JHX6qc9VamD7a4hYobqvoip9754lH78HNFy2iRZ0alXqIZN_oCxlyww8xXMjYfrZIiFQ2_5I_g679Ftn5lHro_HI3mc9pSvAMxRJNcgzLJs5N2LH4_CdK1oXBdOqm7m6qPDb5w_U/s1600/roo-ni-sproscena.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Strmeč pogled in dvignjena taca dajeta vedeti, da Roo ni sproščena. (Foto: Petra Bernik)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<a name='more'></a>Še preden se je moja nova štirinožna kepica sploh skotila, sem bila odločena, da bo obvladala 101 pasji trik, se že kot mladiček spoznala z osnovami agilityja, lovila frizbi in da bo v vsem videla le mene. Tako bo res navezana name in bo pravi primer šolanega in vzgojenega psa.<br />
<br />
Začeli sva s prvim dnem prihoda v nov dom - igra notri, igra zunaj, igra s tem, igra z onim, pozornost na meni tekom celega sprehoda, vse kar je bilo dobro, je bilo podkrepljeno z briketkom. Z dobrimi dejanji si je zaslužila cel dnevni obrok - briketek po briketek. Obvladala je luring, targeting, shaping, repertoar poznanih trikcev se je večal iz dneva v dan. Zunaj sem se sprva vedla kot klovn - splačalo se je, moja mladička je bila povsem osredotočena name. <b>Ni me izpustila iz svojega vidnega polja, pravzaprav sem bila celo njeno vidno polje le jaz. Odzvala se je na prvo povelje, bili sva glavna atrakcija našega naselja.</b> Ljudje so se ustavljali, naju opazovali pri delu in spraševali, kako mi to uspe, jaz pa sem bila na svoje delo in na svojega psa vedno bolj ponosna.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgsL0sMIzqNdVm15w_VEElP1kigYPUdqBh-RH0P6bXCBf5s6rzQeh_JzLRpNa2NVgZBDXFZlBn8Rf9v0HvrV_uEbcgMxh6gC4fy3OKIwzQhRwiEL796_wjx65xJlEOwNZBQmaOaEapWVJlY/s1600/pasji-trikci.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgsL0sMIzqNdVm15w_VEElP1kigYPUdqBh-RH0P6bXCBf5s6rzQeh_JzLRpNa2NVgZBDXFZlBn8Rf9v0HvrV_uEbcgMxh6gC4fy3OKIwzQhRwiEL796_wjx65xJlEOwNZBQmaOaEapWVJlY/s400/pasji-trikci.jpg" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Izvajanje trikcev ni samo nepotrebno, včasih je tudi <a href="http://www.caninefitness.com/index.php?pid=35">škodljivo</a>. (Foto: Petra Bernik)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Osveščala sem druge, kaj vse se da narediti s t.i. pozitivno motivacijo in hranjenjem le iz roke. <b>Tudi na društvenem poligonu je vedno dala vse od sebe, ne glede na motnje. Vse bi naredila za tistih nekaj briketkov ali njeno žogico.</b> Pri prinašanju slednje se ni utrudila, vneto mi jo je potiskala v naročje. V stalnem pogonu je bila lahko tudi 4 ure - <b>pravzaprav si ni nikoli vzela predaha sama od sebe. Ves čas je čakala samo na povelja, da jih lahko izvrši, neprestano gledala vame, lajala, če ni dobila pričakovane pozornosti - ker ona bi delala</b>. Ne le zunaj, tudi notri je ponavljala ta vzorec, razlika je bila morda le v tem, da je notri bolj cvilila in me tačkala kot pa dejansko lajala. Ne glede na to ali sva se pravkar vrnili s sprehoda. "Uh, imam pa res deloholika," sem si mislila.<br />
<br />
Marsikdo mi je zavidal to njeno <i>željo po delu</i>, ta njen zanos. Tudi v svetovnem merilu, saj ta pasma (Kooikerhondje) sicer ni znana po ekstremni energičnosti. Na sebi je imela vedno ta <i>'happy face'</i>, iz gobca je visel nenavadno dolg jezik, oči so bile široko odprte, pri miru ni bila nikoli. <b>Vaje shapinga so z leti postale nemogoče, saj je ob tem postala tako vznemirjena, da je ponujala pet dejanj naenkrat, zraven cvilila, se oblizovala in gledala samo še v mojo roko, kdaj bo iz nje padel briket. Nikakor se ni bila več sposobna osredotočiti na svoje gibe.</b><br />
<br />
Ironično je bila zanjo najtežja vaja, ki se jo je kdaj učila, preval. Za to, da se je prevalila na hrbet, sva potrebovali kar nekaj časa ... in hrane. <b>Tudi sicer se ni nikoli zleknila na hrbet med počivanjem ali božanjem, bila je vsa napeta in je odskočila ob vsakem šumu, premiku ter prinesla igračo. Le na en način je vedela, da je čas za počitek - ko sem jo zaprla v njeno kletko v ločeno sobo. </b>S takim tempom sva živeli celih 6 let. Nisem si predstavljala sprehoda brez žoge, dneva brez izvajanja trikov, ob tem pa sem ves čas iskala razne možnosti za še dodatna udejstvovanja s psom, skratka res nisem želela, da bi imel moj pes dolgočasno življenje. Že to, da je bil kdaj tudi po 8 ur doma, me je navdajalo s slabo vestjo. Verjela sem, da drugače ne more biti srečen.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibQo4T50TUUk4Mb5kp32W45huxduXfMsPofSiyTCsnb2pcfUIW52kN2wcdqBcYlH-hNJ2yGV1EOf-5DvPc12WvBwDrIQssHebqdcHNPq4YlLJ-NO1deli-k0BXqLNS9ZcsYmqLw5AcYOeG/s1600/pasji-sport.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibQo4T50TUUk4Mb5kp32W45huxduXfMsPofSiyTCsnb2pcfUIW52kN2wcdqBcYlH-hNJ2yGV1EOf-5DvPc12WvBwDrIQssHebqdcHNPq4YlLJ-NO1deli-k0BXqLNS9ZcsYmqLw5AcYOeG/s400/pasji-sport.jpg" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Športno udejstvovanje pomeni napor, ki zahteva nekaj dni počitka. (Foto: Petra Bernik)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Vseh 6 let sem hitela. "Pes mora biti v dobri fizični kondiciji, pes mora veliko preteči, da bo lahko doma počival," sem si mislila. Tako se je tudi moji psički vedno nekam mudilo. <b>Na popuščenem povodcu je bila zmožna hoditi le pod strogim poveljem ali stalnim utrjevanjem z briketki, za ponujeno hrano je hlastnila </b>tako, da je sigurno kak njen zob zapel za mojo kožo (če ji je bilo rečeno naj vzame počasi, se je začela tresti),<b> na sprehodih je preletavala teren, hodila je celo med opravljanjem ene ali druge potrebe.</b><br />
<br />
<b>Postala pa je tudi reaktivna na okolico.</b> Drugi psi so bili huda grožnja zanjo. Pa nikoli ni tekla proti njim (povelja imajo vendar svojo moč), le v svoj osebni prostor ni sprejela nobenega. Ni mu dala niti priložnosti, oziroma bolje, sebi ni dala niti priložnosti, da bi si lahko ustvarila pravi vtis o njem. Tako se je osredotočala name, da jo je vsak pes, ki je prišel v njeno bližino z namenom, da bi jo samo ovohal, presenetil v taki meri, da je v strahu odreagirala z zobmi. <b>Pred tremi meseci pa mi je kliknilo - moj pes ni srečen. Pred sabo imam sesutega psa, ki ni sposoben delovati samostojno. Odvisen je od mojih povelj. Zagotovo me ima rad, v to ne dvomim</b>, vsekakor pa se v tem okolju tudi ne počuti tako dobro, kot bi se lahko, če bi imel kdaj možnost izbire, da je to, kar si želi on in ne jaz.<br />
<br />
Ko sem tako začela razmišljati o preteklih šestih letih, sem v svojih dejanjih prepoznala marsikaj egoističnega. Sodoben lastnik psa že pred nakupom točno ve, kakšnega psa hoče, kaj bo z njim počel in kaj je njegov cilj, ki ga bo s tem psom dosegel. <b>Ob tem pozabi na to, da je svojemu bodočemu psu pravkar zapečatil usodo, pa ga sploh še spoznal ni.</b> Pes tako že tu nima povsem nobene izbire. Zakaj mislimo, da individualizem med psi ne obstaja in da se vsakega psa da izoblikovati v to, kar smo si zamislili, brez da bi porušili njegovo osebnost, vplivali na njegova čutenja?<br />
<br />
Novi trend, ki ga opažam, je, da vzgojimo psa, ki <i>'pleše'</i> tako, kot mi narekujemo, stalno čaka na naše vključevanje, vmešavanje v njegovo življenje, to pa poimenujemo <i>želja po delu</i>. <b>Tak pes ne izkazuje notranjega miru, se ves čas prestopa, strmi vate, cvili, celo laja, v okolju z motnjami se zlepa ne spočije. </b>Pa je to tista zdrava mera sodelovanja pes-človek? Kje je v takem stanju psa čar? Mene tako vedenje spominja na histerijo. In histerija ni pozitivna stvar. Ne pri ljudeh, ne pri psih. <b>Je vedenjski problem, na žalost v pasjem svetu velikokrat priučen.</b><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg08MjfVAJGD1s3aKlUknSKwI8oodeYX5et5eLlCLPu3_dpcCmd1SOCxdqXpHaO6EiV61vIRclyK-yEXXNhZLGOAhj2Gvu4ldlg69vxW-bbBS7stv8ADQB2-pJ887o6q-5V20qdE_rDeWE5/s1600/je-utrujen-pes-res-srecen.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg08MjfVAJGD1s3aKlUknSKwI8oodeYX5et5eLlCLPu3_dpcCmd1SOCxdqXpHaO6EiV61vIRclyK-yEXXNhZLGOAhj2Gvu4ldlg69vxW-bbBS7stv8ADQB2-pJ887o6q-5V20qdE_rDeWE5/s400/je-utrujen-pes-res-srecen.jpg" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Ali je utrujen pes res srečen? (Foto: Petra Bernik)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Mladiče radi izpostavljamo vsemu, v vsako pomembno življenjsko situacijo vključujemo hrano in preusmerjamo pozornost - od komaj nekajtedenskega bitja zahtevamo, da sedi pri miru, hodi poleg nas, nas gleda v oči. <b>Ali ni v tem času za oblikovanje temeljev normalnega doživljanja sveta morda bolj pomembno raziskovanje in opazovanje okolice v tempu, ki si ga mladič izbere, in ne odvračanje pozornosti z okolice na nas?</b> Kako si lahko katerokoli bitje ustvari svoje mnenje o čem, če mu neprestano vsiljujemo omejitve, tudi pri stvareh, ki ga ne ogrožajo ali pa bi jih ogrožal on? Opažam, da imamo ljudje radi nezdrav nadzor nad vsem - tudi nad svojimi štirinožnimi prijatelji. 'Fuj!', 'Ne delat tega!', 'Pusti!', 'Sem!', 'Glej me!', 'Ne vohaj po tleh!'... Ali psu sploh kaj dovolimo? 'Prinesi to!', 'Išči to!', 'Valjaj se!', 'Teci naprej!', 'Obrni se levo!', 'Pojdi v kletko!', 'Lezi!', 'Igraj se z žogo!'... In zakaj moramo psu stalno govoriti, kaj naj počne? Zakaj se ne uleže, ko si tega želi, zakaj ne teče, ko se tako počuti, zakaj se ne igra brez nas?<br />
<br />
Ne le to, da imamo povelje za vsako dejanje, temveč tudi pričakujemo od psa, da ga izvrši v hipu - sicer smo po mnenju večine slabo izšolali psa. V tem trenutku se lahko tudi vsak izmed nas vpraša, ali je pozitivna motivacija res to, za kar jo imamo? Lačen pes za hrano naredi vse, gre tudi iz cone svojega udobja (prej omenjeni preval pri moji psički). Seveda da bo šel, če v nasprotnem primeru hrane ne bo! Pa bo zanj ta za življenje povsem nepotrebna izzvana situacija doživeta brez kakršnegakoli stresa? Ne. Zakaj psa prisilimo v nekaj zanj nenaravnega? So vsa ta pretirana udejstvovanja res namenjena v dobro psu ali pa je vse bolj šov za druge? Če bi vprašali psa, on tega ne potrebuje.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgDSTianM_YchT9gK9A75NRU-_sfpMO93vv9fVb0DtfUgNcnsc5lnk4W_nEFZ0phMXd8K3w5bIbbFwaqeSPJbmFPHGY2TW0MHSv6oMKzPlJvTa-Cc-RxrC9EyiwfGmQXmlbgorG6xa8Y73n/s1600/delo-z-nosom.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgDSTianM_YchT9gK9A75NRU-_sfpMO93vv9fVb0DtfUgNcnsc5lnk4W_nEFZ0phMXd8K3w5bIbbFwaqeSPJbmFPHGY2TW0MHSv6oMKzPlJvTa-Cc-RxrC9EyiwfGmQXmlbgorG6xa8Y73n/s1600/delo-z-nosom.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Sproščeno delo z nosom pse pomirja. (Foto: Petra Bernik)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
V teh zadnjih treh mesecih sem uvedla nekaj sprememb. Te vključujejo ukinitev vseh slišnih povelj razen odpoklica, izvajanja vaj, igre zunaj, hranjenja le iz roke in vpeljavo počasne hoje in sprehoda po želji psa - pustim, da psička določi smer, prevohlja lahko vse, kar je na njeni poti - sem dosegla marsikaj.<br />
<b><br /></b>
<b>Psička me ne vleče več za povodec, ko se ustavim, me ne priganja več z laježem, jezika do tal prav tako ni več, tudi ne cepetanja. Doma zaspi brez kletke, začela pa je tudi spuščati pse v svoj osebni prostor in celo sklepati prijateljstva.</b> Ko jo zdaj pogledam, iz sebe izžareva popolnoma drugačno energijo - njen pogled je miren, telo sproščeno. Da me ima rada, zares občutim šele sedaj, ko pride sem in tja k meni celo brez žoge v gobčku, se stisne k meni in razleze na hrbet, da jo božam po trebuhu, ne da bi me gledala s tistimi izgubljenimi očmi: "A ne bova nekaj počeli?". Prej je poznala samo to, zdaj pozna tudi sproščenost. In jaz sem najbolj srečen človek, ker se moja psička crklja in sem zraven lahko brez strahu, da bo odskočila in ji bom uničila ta redek trenutek umirjenosti, če se bom jaz premaknila samo za milimeter.<br />
<b><br /></b>
<b>Ne samo jaz, tudi moja psička je srečna! Umirjen pes je srečen pes. Umirjen pes je priden pes.</b><br />
<br />
<span class="Apple-tab-span" style="white-space: pre;"> </span><br />
<div>
<br /></div>
Diego Moonmoonhttp://www.blogger.com/profile/10631004665807201796noreply@blogger.com3