Bodite sočutni do svojega inštruktorja

Avtorica:   Taryn Blyth

Prevedla: Maja Pticar

 Upam, da tale objava ni preveč samopašna, vendar ker imam veliko kinoloških kolegov, ki jim je težko, mislim, da je potrebno o temi spregovoriti. V kinologiji sta utrujenost zaradi sočutja ter izgorelost pogosta pojava, zato upam, da bo ta zapis morda pomagal ljudem razumeti kaj inštruktorji in kinološki behavioristi doživljamo; morda vas bo spodbudil tudi k temu, da nam boste šli malce bolj nasproti s sočutjem in prijazno besedo.

Nula (Foto: Ziva Krapez Jeraj)

Hranjenje iz roke

Hrana je osnova za preživetje vseh živih bitij, ne glede na to, ali gre za ljudi, pse, hrčke, gobe ali rastline. Brez hrane ne preživi nihče. Zatorej je hrana izjemno močan motivator za vse pse, vsa njihova dejanja in vedenja. Odtegovanje hrane je za psa stresno in dolgotrajen stres vodi v vedenjske težave.

Ne govorimo o občasnem priboljšku (ali v tem primeru o zgodovinskem dogodku, ko je Diego prvič poskusil lubenico), ampak o tem, da nekateri psi dobivajo vso ali večino svoje hrane zgolj iz roke vodnika.

Kaj je nagrada in kaj je kazen?

Na predavanjih zelo rada vprašam, kaj poslušalci mislijo, da za psa pomeni nagrada. Odgovori so precej običajni: hrana, priboljšek, dobro meso, igrača, najljubša igrača, božanje, pohvala. Ste se kdaj vprašali, kaj je nagrada za vašega psa? Ste kdaj vprašali svojega psa? 

Veste, katera nagrada največ pomeni vašemu štirinožcu?

Možnost izbire

Vsa živa bitja za zdrav razvoj in dobro počutje potrebujejo možnost izbire in možnost vplivanja na dogodke v svojem življenju. V klasičnih pasjih šolah nas pogosto učijo in naučijo, da moramo nadzorovati vsak trenutek v življenju našega psa. Skozi vsak trenutek v življenju ga moramo voditi, usmerjati in nadzorovati. Imeti moramo nadzor.

Pustite psu, da izbere trenutno najljubšo igračo.

Kaj potrebujejo mladički?

Pomlad je čas poplave mladičkov. Izkušnje iz zavetišč mi pravijo, da je to težko obdobje, saj zavetišča v tem času pokajo po šivih, ker se mnogo nezaželenih mladičkov znajde pred njihovimi vrati. Kljub temu pa je za posameznike, ki sprejmejo mladička v svoj dom, to čaroben čas. Mala, ljubka kepica, ki je odvisna od nas, ki nam sledi in nam zaupa. Vsaj dokler ne zraste. Takrat mnogi ugotovijo, da je pes zahteven, težaven, hiperaktiven, pogosto celo bolj, kot so pripravljeni ali sposobni obvladati. Kaj se je torej zgodilo? Kje je šlo narobe?

Množice, hrup, zabave in center mesta niso primerni za pse. V obdobju odraščanja lahko pustijo nepopravljive posledice.

Pazite, komu zaupate vzgojo svojega psa!

Čeprav marsikomu niti na kraj pameti ne pade, da bi podvomil v besede svojega pasjega inštruktorja, je dejstvo, da v Sloveniji (in večjem delu preostalega sveta) ni nobenega nadzora nad tem, kdo lahko odpre pasjo šolo, pasji vrtec ali pasji hotel. Za pasji vrtec ali pasji hotel sicer obstajajo osnovni predpisi, ki pa se nanašajo na razpoložljivi prostor in nimajo prav nobene zveze s strokovno usposobljenostjo osebja in njihovo primernostjo za vzgojo ali celo prevzgojo psov.

Fizično kaznovanje in izkazovanje premoči nad psom vodi v agresijo.

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Drugi del)

Tudi v tokratnem bRlogu nadaljujemo z razlago, zakaj so nekateri elementi teorije dominance, ki je bila že večkrat ovržena in bi morala biti le še del zgodovine, nesmiselni in celo škodljivi. Oglejmo si naslednja tri pravila po teoriji dominance.

Diego spi v postelji z mano (včasih tudi na meni), pa zato ni prav nič "dominanten".

Zakaj je vzpostavljanje ali potrjevanje alfa statusa po teoriji dominance škodljivo? (Prvi del)

V prejšnjem bRlogu sem naštela nekaj najpogostejših elementov potrjevanja alfa statusa in tudi omenila, da so nesmiselni, krivični, psu povzročajo frustracije in kvarijo odnos med skrbnikom in psom. Zakaj?

1. Vodja krdela (alfa) naj bi vedno jedel prvi, kar naj bi začeli utrjevati takoj, ko mladička pripeljemo domov.

V naravi sta alfa par mama in oče. Tako kot človeški starši, tudi volkovi vlagajo vso svojo energijo v  preživetje svojih mladičev. Zato mladiči jedo prvi. Če je hrane malo, bo samica raje lačna, kot da bi pustila svoje otroke stradati. Če je hrane v izobilju, vsi jedo hkrati. Velja pravilo "kdor prvi pride, prvi melje". Kaj torej mi sporočamo mladičku, ko ga prisilimo, da lačen čaka, da vsi ostali pred njim pojedo?

Tudi hrano, ki ima za Diega visoko vrednost, mu lahko brez težav vzamem, saj mi zaupa in ve, da tega ne delam brez razloga.

Še verjamete v teorijo dominance in alfa status?

Pred približno pol stoletja je prišla na plano teorija dominance, ki je slonela na opazovanju volkov v ujetništvu in predpostavki, da je pes udomačen volk. Teorija predpostavlja, da se hierarhija v volčjem krdelu vzpostavlja in vzdržuje z izkazovanjem moči in uveljavljanjem pravice najmočnejšega. Če se najmočnejšemu, imenovanemu alfa volk, kdo postavi po robu, ga ta takoj postavi na njegovo mesto z neizprosnim izkazovanjem premoči. Ker je pes samo udomačen volk, naj bi to pomenilo, da se obnaša enako in zatorej moramo mi, skrbniki, vzdrževati status alfa volka. Če tega ne naredimo, si bo namesto nas ta status (nasilno) izboril pes.

V zadnjih dveh desetletjih je bilo objavljenih veliko raziskav, s pomočjo katerih bi morali zgornjo teorijo že zdavnaj ovreči. Celo David Mech, avtor knjige The Wolf: Ecology and Behavior of an Endangered Species, ki je dala teoriji znanstveno osnovo, je spoznal svojo zmoto in to tudi javno objavil. Teorija dominance pa vseeno trmasto vztraja in otežuje življenje tako našim kosmatim spremljevalcem kot njihovim skrbnikom.

Položaj članov krdela na sprehodu nima nobenega vpliva na status vodje.

Življenje v mestu

Razvoj, način življenja in zagotavljanje finančnega blagostanja nas vedno bolj silita v življenje v mestnem okolju. Vanj poskušamo integrirati svojo svobodo, hobije, družino in seveda tudi svoje spremljevalce ter njihove potrebe. Ne glede na to, kje na svetu živimo, postaja urbano okolje vedno bolj neprijazno do psov oziroma na splošno živali in njihovih skrbnikov. Zato je pomembno, da se kot odgovorni skrbniki tega ne samo zavedamo, ampak poskrbimo, da smo do okolice vsaj korektni in da hkrati svojemu psu zagotovimo vse, kar potrebuje. Seveda življenje s psom v mestnem okolju prinaša določene izzive in ovire, ki pa jih z nekaj načrtovanja in prilagajanja lahko spremenimo sebi v prid.

Ste se kdaj vprašali, kako je videti svet iz pasje perspektive?

Imate svojega psa pod kontrolo?

V današnjem natrpanem mestnem okolju je izjemno pomembno, da se je pes sposoben soočiti z različnimi izzivi in ne reagira na marsikatero čudo, ki mu prekriža pot. Vse moje varovance učim, kako pomembne so izkušnje in možnost izbire. Pravilna vzgoja in socializacija psa. Najbolje je seveda, če pes pridobi vse potrebno že v dobi odraščanja, nikoli pa ni prepozno.

Imate psa res pod kontrolo? (Avtor fotografije: Luka Mohar)

Šepetalka psom

Kdorkoli se ukvarja s psi, ne glede na to, ali gre za pasjo šolo, prevzgojo ali pomoč zapuščenim psom, je verjetno že doživel navdušenje ljudi nad svojimi sposobnostmi. V navalu navdušenja te ljudje kmalu okitijo z nazivom "šepetalec psom". Trenutno najbolj znan je seveda znameniti Cesar Millan, čigar oddajo lahko spremljamo tudi v Sloveniji. Daleč od tega, da bi bil prvi ali edini. Tudi med slovenskimi kinologi se najdejo taki, ki si samoiniciativno ali s pomočjo medijev nadenejo laskavi naziv "šepetalca psom".

Avtor fotografije: Luka Mohar

Vpis v pasjo šolo

Zakorakali smo v september in večina malčkov je že vpisanih v šole. Z veseljem bi napisala, da je to vzpodbudna novica. S strani lastnikov psov mogoče, ker se zavedajo, da potrebujejo pomoč pri vzgoji svojega novega družinskega člana. Pa bodo to res dobili?

Diegu obisk pasje šole v dobi odraščanja ni koristil. Prej obratno - zaradi nerazumevanja njegovih težav mu je šola škodovala. Njegove težave so se potencirale in ob zaključku je sicer poznal ukaze sedi, prostor in čakaj, za življenje pa je bil popolnoma nepripravljen.

Popoln sedi s pozornostjo na vodniku.

Izkušnje iz tujine

Konec julija sva se z Diegom odpravila iz vroče Ljubljane v Nemčijo obiskat Sonjo in njeno pasjo šolo Dogcom. Sonja že dolga leta rešuje težave psov in njihovih skrbnikov. Diegu in meni je dobrodušno ponudila pomoč pri odpravljanju njegovih težav.

Učenje sprejemanja zavrnitve v Dogcomovem rastlinjaku

Delovne počitnice

Z Diegom se ponovno odpravljava v tujino, tokrat za malo dlje časa. Odsotnost je namenjena praksi v teoriji pridobljenega znanja pri odpravljanju vedenjskih težav psov, hkrati pa bova čas izkoristila za Diegov hitrejši napredek. Trenutno sva na točki, ko je fant tako zelo napredoval, da mu možgani delajo s polno paro. Zdaj je trenutek, ko ga je potrebno usmeriti v koristne dejavnosti, da ne dela neumnosti (npr. kraja predmetov z miz, polic, omar). Začela sva s sledenjem in Diego v delu prav blesti. Dojema bliskovito hitro in učenje mu je v veselje.

Iskanje izgubljenih predmetov v gozdu je Diegu v neizmerno veselje.

Ker se bova oba koncentrirala na delo, bo Diegov bRlog na počitnicah do 26. avgusta. Takrat pa bova imela verjetno veliko novih in zanimivih izkušenj, ki jih bova delila z vami. Še vedno pa se bomo javljali preko Diegovega FB.

Pasji bonton

Z Diegom imava težave tudi z ljudmi. Predvsem takimi, ki se ne vedejo običajno. Poleg raznih kapuc, kap, palerin, bergel in podobne opreme, ga najbolj zmotijo nekulturni ljudje.

Ne dolgo nazaj se nama je zgodilo, da se je neka tetica odločila, da se njej ne da hoditi po temu namenjeni poti, ampak se bo raje prerinila čez zaplato trave mimo naju na drugo stran ceste. V ta namen je morala stopiti tik za najinim hrbtom. Ko je to naredila, se je seveda Diego na smrt ustrašil in odreagiral z lajanjem. Tetica je bila ogorčena, kričala na ves glas in nama grozila s Policijo (ki bi je bila jaz v resnici prav vesela, da zabeležijo tale napad na naju).

Utrujen pes je priden pes

Diegova pot do trenutnega stanja kroničnega stresa se je začela že zelo kmalu. Kako je njegova mama prišla v gozd, kjer so jo našli skupaj z osmimi mladiči, ne vemo. Vemo pa, da tak začetek življenja ne samo, da ni prijeten, ampak pušča posledice. Enako kot tudi prezgodnja ločitev od mame, prvi neprimeren začasni dom in hitra selitev v drugi dom, kjer pa so se njegove težavnosti vendarle lotili po pameti – vpisali so se v pasjo šolo. Med navodili, ki so jih dobili za domov, je bilo med drugim, da je treba psa utruditi, pa potem ne bo več povzročal težav. Seveda poslušaš svojega inštruktorja, priznanega kinologa, ki zase pravi, da je eden najboljših v Sloveniji. Si upaš sploh za trenutek podvomiti o njegovih besedah?