Kaj je nagrada in kaj je kazen?

Na predavanjih zelo rada vprašam, kaj poslušalci mislijo, da za psa pomeni nagrada. Odgovori so precej običajni: hrana, priboljšek, dobro meso, igrača, najljubša igrača, božanje, pohvala. Ste se kdaj vprašali, kaj je nagrada za vašega psa? Ste kdaj vprašali svojega psa? 

Veste, katera nagrada največ pomeni vašemu štirinožcu?

Nekateri ljudje in mnoge pasje šole vztrajajo pri nagrajevanju s priboljški. Za to je več razlogov. Prvi je vsekakor, da je tako nagrajevanje enostavno. V torbici za priboljške imamo nekaj hrane (brikete, kupljeni priboljški, koščki sira ipd.). Po potrebi torbico odpremo in psu ponudimo priboljšek. Pes priboljšek poje in malo možnosti je, da bi s tem vznemirili drugega psa. Če naš pes obožuje igrače in priboljšek zamenjamo za igračo, to lahko pomeni izzivanje drugih psov na tečaju. S tega vidika je torej priboljšek manj sporen. Poleg tega je priboljšek hrana. Hrana pa je pomembna za preživetje, zato bo večina psov izkoristila vsako priložnost, da se nahrani.

Čeprav nam v pasji šoli nagrajevanje s priboljški pride prav, pa bi bilo do našega psa pošteno, da mu v vsakdanjem življenju ponudimo nagrado, ki je njemu ljuba. Tudi, če imamo psa, ki je nor na hrano in poje vse, kar mu ponudimo, lahko naše nagrajevanje še izboljšamo tako, da mu damo na izbiro različne priboljške in opazujemo, kaj bo izbral. V vsako roko vzamemo priboljšek in obe z zaprto pestjo ponudimo psu. Pri tem pazimo, da sta roki čim bolj enakomerno oddaljeni od psa, drugače bo izbral tisto, ki je bližje, ne glede na to, kateri priboljšek je v njej. Tistega, ki ga izbere, seveda dobi. V naslednjem poskusu imamo v eni roki tak priboljšek, kot ga je izbral prvič, v drugi pa novo vrsto priboljška. Spet ponudimo psu izbiro. Tako lahko naredimo lestvico priboljškov. Tiste priboljške pri repu lestvice uporabljamo za vsakdanje, običajne pohvale. Tiste, nad katerimi je pes najbolj navdušen, pa uporabljamo za izredne uspehe.

Enako lahko preizkusimo, kaj je psu ljubše - priboljšek ali igrača. Po istem postopku nato izberemo tudi najljubšo igračo, ki jo lahko uporabljamo kot nagrado. Pri igrači kot nagradi se je treba zavedati, da nagrado psu pustimo. To pomeni, da počakamo, da zanj postane nezanimiva in pospravimo šele takrat. Če imamo igračo vedno v lasti mi, to ni nagrada. Če se z igračo s psom igramo, je nagrada igra in ne igrača. 

Če se nam zgodi, da naš pes ne reagira na nobeno nagrajevanje, zavrača priboljške, ignorira igrače, po možnosti ignorira tudi nas, bodimo pozorni na situacijo. Tako vedenje namreč nakazuje na velik stres oziroma slabo počutje. Psa iz take situacije takoj odstranimo in poskušamo ugotoviti, kaj je povzročilo nelagodje oziroma stres. Po potrebi poskrbimo, da psa pregleda veterinar.

Enako kot za priboljške velja tudi za kazen. Čeprav se s kaznovanjem ne strinjam, bi rada poudarila, da tudi tem obstajajo pravila. Tako kot ljudje so si tudi psi med seboj različni. Nekateri psi hitro reagirajo na kakršnokoli spremembo v našem obnašanju. Zaskrbljeni so lahko že samo zaradi naše slabe volje, ne da bi pogled ali besede usmerili nanje. Nekaterim zadostuje grd pogled, večini psov pa mejo predstavlja naš oster glas (na primer v povezavi z besedo "ne"). Žal mnogi, premnogi lastniki uporabljajo pretirano kazen, saj se ne zavedajo meja in občutljivosti svojih pasjih spremljevalcev. Kaznovanje samo po sebi prinese veliko slabega, uporaba pretirane kazni pa je kruta in ni nič drugega kot mučenje.

V Diegovem primeru je kaznovanje prineslo samo težave. Predvsem zaradi fizičnega kaznovanja in izolacije je razvil agresivno vedenje kot odgovor na vse, ki ga po njegovem mnenju ogroža. Strah je življenjskega pomena in odpravljanje strahu je izjemno dolgotrajno. Poskrbite, da se to ne bo zgodilo vašemu psu.