 |
| Pustite psu, da izbere trenutno najljubšo igračo. |
Do neke mere je to seveda res. V našem, človeškem, svetu je toliko pravil in nevarnosti, da bi pes brez kakršnegakoli nadzora lahko sebi ali drugim naredil veliko škode. Psi sveta namreč ne vidijo in ne razumejo tako kot mi. Marsikatero človeško pravilo ali vedenje jim predstavlja večno uganko. Zato jim moramo postaviti omejitve in preprečiti, da bi zašli v težave. Včasih pa ta občutek varovanja nam ljubega spremljevalca preide v popoln nadzor nad vsakim in vsemi vidiki življenja psa. Tak odnos je lahko zelo škodljiv tako za ljudi kot tudi, in predvsem, za pse.
Kljub jasni potrebi po določenih omejitvah in nadzoru moramo psu za njegovo dobro počutje zagotoviti možnost izbire. Možnost izbire ne pomeni kar katerokoli izbiro. Namreč, če smo iskreni, lahko tudi tisti, ki psa šolajo s silo, povsem upravičeno trdijo, da psu mogočajo izbiro: ali je priden in se izogne kazni (o pasjem (ne)razumevanju kazni bi se dalo obširno debatirati) ali pa ne uboga in ga doleti bolečina. Ampak kakšna izbira je to? Verjetno nihče ne misli, da bo taka izbira zagotavljala kakršnokoli zadovoljstvo in prijetno življenje.
Da lahko uporabimo izbiro in dobro počutje psa v istem stavku, morajo biti možnosti prijetne. Če je mogoče, zagotovimo več prijetnih možnosti hkrati. Ni treba vložiti veliko truda v organiziranje situacij, v katerih bi se nas pes zabaval po lastni izbiri. Pomembne so možnosti (za nas) majhnih izbir v vsakdanjem življenju. Ko peljemo psa na sprehod, mu dajmo izbiro, v katero smer bo šel, ali bo hodil po potki ali pa bo sedel in opazoval sredi travnika. Ali bo ves čas ovohaval eno ulično svetilko ali pa bo raje krožil po travniku in vsrkaval najzanimivejše vonjave.
 |
| Če si pes sredi sprehoda zaželi počitek in se ustavi, usede ali uleže ter opazuje, mu to omogočite. |
Doma lahko psu omogočimo, da izbere svoj prostor za spanje. Razumem, da psu ne pustite spati z vami v spalnici. Ampak zakaj pa si potem v preostalem delu hiše ali stanovanja ne more izbrati prostora, ki je mu je všeč in se mu zdi udoben? Zakaj njegovega ležišča ne postavite tja? Ali celo bolje - zakaj ne more imeti na voljo več ležišč? Enako velja tudi za igro in igrače. Pustite, da iz škatle sam izbere igračo, s katero se želi igrati. Pustite mu tudi možnost, da izbere, ali se zeli igrati z vami ali pa se bo sam zabaval z izbrano igračo. Če igračo samo vzame in jo odnese na svoj prostor, tudi prav, pustite mu izbiro. Igra naj bi bila zabavna in sproščujoča. Poskusimo se zadržati in vanjo ne vsiljujmo pravil (ponavljam, da to velja, dokler je vse skupaj varno).
 | ||
| Ste psu kdaj ponudili izbiro med več vrstami hrane? |
Ker se Diego se vedno obnaša kot brezglavi pubertetnik, mu moram za njegovo varnost in varnost okolice postavljati veliko omejitev. Trenutno sva na sprehodih že dober mesec in pol izključno na 30-metrskem povodcu (predvsem zaradi velikega števila mladih divjih živali, ki ravno tako kot Diego brezglavo tekajo naokoli). Jasno je, da mu s tem odvzamem izbiro prostega gibanja v vseh smereh in ga prisilim, da ostane v moji bližini. Vendar mu znotraj teh omejitev omogočam, da gre v katerokoli smer (zato včasih gazim po močvirnatih travnikih, kjer mi tudi škornji ne zagotavljajo suhih nog), da se ustavi in opazuje kolikor časa želi (to so moji najljubši trenutki), da hodi počasi ali teče iz leve na desno ali v krogih. Lahko se igra, lahko voha, lahko se valja po sveži travi (in včasih v čem smrdečem, najraje v srnjem urinu), lahko skače, lahko nori ali samo hodi ob meni. Na vsakem sprehodu se odloči malce drugače in izkoristi izbiro, ki jo ima na voljo.
Pri mladičih, mladih in reaktivnih psih moramo seveda biti toliko bolj pozorni in jim postavljati jasne meje, da jih obvarujemo, saj psi sveta ne dojemajo tako kot mi. To pa ne pomeni, da nam znotraj teh okvirjev ne morejo pokazati, kaj oni cenijo in kaj je njim všeč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar