Življenje v mestu

Razvoj, način življenja in zagotavljanje finančnega blagostanja nas vedno bolj silita v življenje v mestnem okolju. Vanj poskušamo integrirati svojo svobodo, hobije, družino in seveda tudi svoje spremljevalce ter njihove potrebe. Ne glede na to, kje na svetu živimo, postaja urbano okolje vedno bolj neprijazno do psov oziroma na splošno živali in njihovih skrbnikov. Zato je pomembno, da se kot odgovorni skrbniki tega ne samo zavedamo, ampak poskrbimo, da smo do okolice vsaj korektni in da hkrati svojemu psu zagotovimo vse, kar potrebuje. Seveda življenje s psom v mestnem okolju prinaša določene izzive in ovire, ki pa jih z nekaj načrtovanja in prilagajanja lahko spremenimo sebi v prid.

Ste se kdaj vprašali, kako je videti svet iz pasje perspektive?

Urbano okolje je stresno za vse pse, vseh starosti in oblik. Velik del njih se je sposoben spopadati z vsakodnevnimi izzivi našega hitrega življenja, vendar verjetno vsi želimo, da bi šli naši štirinožni prijatelji srečni in zadovoljni skozi življenje, ne pa, da so zgolj sposobni preživeti izzive. Zato večina inštruktorjev, pasjih šol in prispevkov v raznih medijih opozarja, kako zelo pomembno je, da začnemo z vzgojo in socializacijo takoj, ko novega člana družine pripeljemo domov. Žal pa marsikdo ne ve, kaj točno to pomeni.

Prevečkrat vidim, kako ljudje (pogosto tudi v okviru pasjih šol) v želji po socializaciji vlečejo mladička v soboto dopoldan na tržnico, da bo spoznal čim več ljudi, psov, različnih situacij, se jih tako navadil in jih sprejel. Če ste do sedaj spremljali Diegov bRlog, vam je verjetno že jasno, da bom ponovno opozorila na stres in težave, ki jih tak način prinese. Mladička je treba z novimi stvarmi spoznavati počasi - ena nova stvar naenkrat. Dati mu moramo čas, da zadevo preuči, se ji približa, če želi, ali se ji izogne. Nikoli ga ne smemo siliti v situacije, ker to ne pomeni le, da se bo določene situacije ali stvari bal, pomeni tudi, da bo izgubil zaupanje v svojega skrbnika. Če bomo na začetku potrpežljivi in bomo pazili, da psa ne obremenjujemo preveč (v tem primeru velja pravilo "manj je več"), bomo vzgojili psa, ki se bo sposoben soočati z živahnim in prepogosto prenapornim življenjem v mestu.

Da se pes ne bo samo sposoben spopadati s vsakodnevnimi izzivi, pač pa bo v sprehodih (ki so seveda primarno namenjeni njemu) tudi užival, se moramo na sprehode pripraviti in naše poti načrtovati. Če tega ne zmoremo ali se nismo pripravljeni prilagajati, je mogoče bolje, da si psa ne omislimo. 

Preprosto opazovanje dogajanja na ulici je za psa lahko zelo zanimivo.

Življenje v mestu pomeni neprestan vrvež, hitro premikajoče se predmete (avtomobili, kolesarji, motorji) in ljudi (tekači, otroci), glasne zvoke (vpitje otrok, sirene, trobljenje, glasba, vrtanje v sosednjem stanovanju), nenaravne oblike (kipi, smetnjaki, panoji), gost promet in premalo prostora (ozke ulice, kjer se ne moremo izogniti srečanju). Predvsem grozljivo je ob prometnih konicah, oziroma v času, ko vsi hitijo v ali iz službe ali šole. Če se le da, takrat načrtujte samo kratek izhod okrog bloka, toliko, da pes opravi potrebo. Za psa ni bolj moreče in za zdravje škodljive stvari od hitre hoje oziroma teka po pločniku, brez možnosti vohanja in ustavljanja, s skrbnikom, ki ga vleče za seboj, ker se mu pač mudi v službo. To ni sprehod in ni aktivnost, ki bi vašega psa utrudila tako, da bi lažje preživel vašo odsotnost. V resnici tak sprehod vse skupaj samo še poslabša.

Sprehod, ki bo vašemu psu v užitek, naj bo sestavljen iz počasne hoje, možnosti ustavljanja, ovohavanja okolice in predmetov (četudi se vam zdi, da bi moral že končati z vohanjem točno tiste svetilke, mu pustite, da informacije zbira, kolikor časa želi) in lulanja ali kakanja tam, takrat in toliko, kolikor se psu zdi potrebno (pri tem seveda ne pozabite pobrati iztrebka za svoji psom). Opravite ga v času, ko zunaj ni veliko prometa, ljudi in drugih psov.

Pes naj opravi potrebo tam in tolikokrat, kot želi.

Preučite možnosti različnih poti v vaši okolici in vsaj enkrat na teden poiščite nov kraj, ki ga boste skupaj s svojim psom raziskali. Za psa ni pomembno, kako je nov kraj videti, pomembno je, kakšne vonjave so tam. V popoldanskem času so zanimivi kraji za raziskovanje industrijske cone. Delavci so odšli domov, tja zahaja malo naključnih ljudi in vonjave so popolnoma drugačne od tistih, ki jih je pes navajen iz okolice svojega bloka.

Zanimiv nov kraj je lahko tudi okolica industrijskega objekta (izven delovnega časa).

V mestu se najde veliko kotičkov, ki jih lahko s psom raziskujete v času, ko tam ni veliko ljudi.

In na koncu - za zdrav razvoj in dobro počutje vsi potrebujemo možnost sprejemanja odločitev. Tudi naši psi. Odločitve, ki so za nas majhnega pomena, lahko psu spremenijo življenje: koliko časa bo vohal zaplato trave, na kateri travnik bo šel, kako hitro bo hodil, kateremu psu se bo izognil in komu se bo pustil počohljati za ušesi. Ste že kdaj poskusili slediti svojemu psu? Poskusite vsaj občasno vgraditi v vaše sprehode čas, ko psu popolnoma prepustite izbiro. Sledite mu in opazujte, kam vas bo pripeljal. Tega si z Diegom še ne morem privoščiti, ker je še vedno reaktiven, vendar komaj čakam dan, ko bom lahko odkrivala, kam njega vleče nos.