Prepoznavanje znakov stresa

Stres v telesu povzroči točno določeno zaporedje dogodkov. Glavna akterja sta hormona adrenalin in kortizol, ki telo pripravita na reakcijo bega ali boja. Fiziološki procesi, ki v stresni situaciji potekajo v telesu, se odražajo tudi navzven.

Prepoznavanje stresnih znakov nam pomaga prepreciti morebitne tezave. (Foto: Luka Mohar)

 1. Pospešeno dihanje – sopenje
Kot odgovor na stresno situacijo, se v telesu sprosti adrenalin, ki poviša srčni utrip in pospeši dihanje, da se telesu zagotovi dovolj energije za odziv. S pospešenim delovanjem telesa se dvigne tudi njegova temperatura in potrebno je ohlajanje. To lahko prepoznamo kot sopenje.

Sopenje in slinjenje sta znaka stresa in vznemirjenosti.

2. Razširjene zenice in široko odprte oči
Za pripravljenost na obrambo pred potencialno nevarnostjo je pomembno, da oko zajame čim več informacij, ki bi lahko bile koristne. Zato potrebuje čim več svetlobe, kar omogočijo razširjene zenice. Posledica  so široko odprte, napete oči s širokimi, okroglimi zenicami.

Široko odprte zenice omogočajo očesu, da sprejme več informacij iz okolja.

3. Piloerekcija – naježenost
Napetost telesa, mišic in kože povzroči, da se dlake na psu postavijo pokonci. Lahko se pojavi po celem telesu ali samo na določenih delih. Bolj kot je žival naježena, bolj je vznemirjena.

Bolj je pes naježen, bolj je vznemirjen.

4. Zavračanje hrane in/ali vode
Včasih se zgodi (npr. v pasji šoli), da psi, ki so drugače veliki gurmani, ne vzamejo priboljška. To pomeni, da so pod stresom. Telo na ta način poskrbi, da ne prihaja do dodatnih obremenitev organizma s prebavo, v primeru, da bi bilo treba bežati ali se boriti.

5. Dehidracija oziroma povečana potreba po vodi
Hormon kortizol med drugim nadzoruje tudi ravnovesje vode v telesu. Ob stresu se to ravnovesje spremeni. Zaradi povečane aktivnosti telesa se poviša temperatura, kar zahteva ohlajanje. Ohlajanje pri psih poteka s sopenjem in potenjem skozi blazinice. Če pri psu opazimo nabiranje zgoščene sline na jeziku, mu moramo takoj priskrbeti vodo.

Bele črte na jeziku so zgoščena slina, ki nakazuje dehidracijo.

6. Uriniranje
Zaradi spremenjenega ravnovesja vode v telesu se poveča tudi potreba po uriniranju. Zato psu pustimo, da lula tam in tolikokrat kot želi.

Bolj je pes pod stresom, večjo (fiziološko) potrebo po uriniranju ima.

7. Driska in bruhanje
Tako kot uriniranje, je tudi driska posledica povečanega izločanja tekočine iz telesa. Pri psih, ki so podvrženi kroničnemu stresu, so lahko driske pogoste in dolgo trajajoče. Če je šok zelo velik in nenaden, pes lahko tudi bruha.

8. Praskanje in otresanje
Praskanje in otresanje sta odraz napetosti telesa ob stresu. Takrat je celotno telo v pripravljenosti, čutila so na preži, mišice so napete. Ko stresna situacija mine, telo sprosti napete mišice z otresanjem.

Ko stresna situacija mine, otresanje sprosti mišice.

9. Miritveni signali
Psi nam svoje počutje neprestano sporočajo z govorico telesa, obrazno mimiko in občasno tudi z oglašanjem. Če razumemo te znake, lahko prepoznamo, kdaj postaja določena situacja za našega psa neprijetna.

Vse našete znake moramo seveda upoštevati v kontekstu. Jasno je, da se pes otrese, če je ravnokar prišel iz reke. Prav tako je razumljivo, da pes sope in popije večje količine vode, če so zunanje temperature visoke. Zato je za pravilno interpretacijo dogodka poleg samega vedenja vedno treba opazovati tudi situacijo.