Sladke sanje

Koliko časa naj moj pes spi? Najbolj natančen odgovor bi bil, kolikor časa potrebuje. Čeprav obstajajo okvirne izmerjene vrednosti, je količina spanca, ki ga potrebuje vas kosmatinec, odvisna od mnogih dejavnikov. V nasprotju z ljudmi, ki povprečno potrebujejo okoli 8 ur spanca s štirimi do šestimi cikli, psi potrebujejo nekje med 12 in 14 ur spanja na dan s povprečno triindvajsetimi cikli spanja v osmih urah (Adams et al., 1993). Mladički potrebujejo še več, nekje med 18 in 22 ur.

Ravno tako kot ljudje tudi psi cenijo udobje.

Kaj je cikel spanja?

Spanje je sestavljeno iz več ciklov, vsak od katerih zajema več faz spanja, med katerimi sta najpomembnejši nREM in REM. NREM (znan tudi kot SWS, slow wave sleep) predstavlja lahko spanje, z manj možganske aktivnosti. Možganski valovi so dolgi in enakomerni, ravno tako počasno in enakomerno je dihanje. V tej fazi počivajo možgani, mišice pa še niso popolnoma sproščene, zato lahko psa precej hitro zbudimo.

Udobje je relativen pojem.

REM (rapid eye movement) faza je čas, ko psi sanjajo, in običajno sledi po 20 minutah nREM. Telo počiva, je popolnoma sproščeno, v možganih pa poteka akcija. Možganski valovi so neenakomerni in nepravilni, podobni aktivnosti v zbujenem stanju. V tem času so gibalne mišice popolnoma sproščene in celo paralizirane (del možganov začasno onemogoči njihovo aktivnost). Zato lahko vidite, kako vaš pes nekontrolirano trza z nogami, maha z repom, potresava, velikokrat pa lahko slišimo tudi cviljenje, pridušeno lajanje ali druge zvoke. Izredno pomembno je, da ima pes na voljo dovolj veliko in predvsem varno ležišče, saj se drugače iz te faze pogosto zbuja, kar pa pomeni pomanjkanje spanca, posledica česar so kasneje neželena vedenja. Neprimerno okolje in predvsem nova, neznana (nevarna) situacija povzroči odsotnost REM faze (Adams et al, 1993) kar ima določene posledice.

REM fazi spet sledi faza mirnega spanja, v kateri se telo umirja po burnih sanjah in se počasi pripravlja na zbujanje.

Včasih je varnost pomembnejša od udobja.

Kaj vpliva na količino spanca, ki ga moj pes potrebuje? 

1. Starost: mladički in seniorji potrebujejo več spanja kot ostali psi. Mladički predvsem zato, ker se še razvijajo in njihovo telo ter možgani delujejo le v kratkih sekvencah, čemur mora slediti počitek (spanje), da so sposobni z aktivnostmi nadaljevati. Vsi, ki smo živeli s seniorčki, pa vemo, da v starosti sposobnosti telesa upadajo in telo potrebuje več časa za regeneracijo.

2. Aktivnost: Za dober spanec je potrebna zmerna količina aktivnosti, kar za povprečnega odraslega psa pomeni nekje med pol ure in uro aktivnega sprehoda. Najbolje je seveda, če ima pes možnost prostega gibanja in druženja z vrstniki (eno uro sedenja v lokalu ob lastniku, ki pije kavo, je naporno in utrujajoče, vendar ni sprehod). Če psu ne zagotovimo potrebnega gibanja, mu bomo zagotovili motnje spanja.

Korelacija med aktivnostjo in potrebnim počitkom je verjetno zelo jasna: več gibanja, bolj aktivno življenje ima pes, več počitka (spanja) bo potreboval. Torej, če se za vikend odpravite na pohod v gore (kamor vas bo vaš štirinožni prijatelj z veseljem spremljal), poskrbite, da bo vaš pes v naslednjih dveh ali treh dneh lahko dovolj počival in spal. Tako telo kot možgani potrebujejo zaslužen počitek. Enako velja za pse, s katerimi treniramo agility, canicross, frizbi ipd. Po vsakem dnevu vadbe potrebujejo dan ali dva počitka.

3. Hrana: Kvalitetna in psu primerna hrana zagotavlja kvalitetno življenje in kvaliteten spanec. Neprimerna hrana lahko povzroča nelagodje, prebavne motnje, "zapacan" prebavni sistem, pomanjkanje vitaminov in s tem energije za aktivnost in dober spanec.

4. Velikost: opaženo je bilo, da večji psi potrebujejo več spanca kot manjši psi. To zveni precej logično, če pomislimo na maso, ki jo mora telo regenerirati med spanjem.

Zakaj je dober spanec tako zelo pomemben? 

Raziskave na ljudeh kažejo, da pomanjkanje spanca vodi v bolj prvinska vedenja, zmanjševanje sposobnosti nadzora čustev in pretirano odzivnost na negativne dražljaje. Pomanjkanje spanca prizadene tudi naše motorične sposobnosti. Enako velja za pse. Krute raziskave iz 19. stoletja so pokazale, da pasji mladički v popolni odsotnosti spanca umrejo v nekaj dneh, vidne pa so tudi poškodbe možganov (Bentivoglio et al., 1997). Čeprav fiziološka funkcija spanja še ni popolnoma raziskana, je jasno, da so naše sposobnosti spomina in pomnjenja močno odvisne od kvalitete spanca (Alkadhi et al, 2013).

Počitek in spanec sta torej za nase štirinožne spremljevalce izjemnega pomena, ravno tako kot za ljudi. V tem času se telo spočije in si nabere novih moči za izzive naslednjega dne. Možgani povezujejo nove informacije in predelujejo izkušnje, ki si jih je pes nabral do tedaj.

Med spanjem potekajo tudi pomembni fiziološki procesi, ki krepijo imunski sistem in omogočajo zdravo hormonalno ravnovesje. Predvsem je pomembno, da ima telo čas, da si odpočije od stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Čeprav je sproščanje stresnih hormonov normalno in naravno pri dejavnostih, ki jih počnemo s svojim psom, se lahko ob pomanjkanju spanja nakopičijo, kar vodi v dolgotrajen stres. Psi, ki trpijo zaradi dolgotrajnega stresa, pogosto kažejo znake reaktivnosti, preobčutljivosti, se težje učijo in so bolj nagnjeni k izražanju agresije, saj stres znižuje prag čustvenega in impulzivnega odziva.

Kako lahko svojemu psu zagotovim dovolj spanja? 

Kot že omenjeno, je izjemno pomembno, da ima pes primerno, dovolj veliko in udobno ležišče, kamor se lahko umakne, kadarkoli si tega zaželi. Ležišče mora biti nameščeno v prostoru, ki je miren, kjer ga ne bomo motili, kjer se naš pes lahko počuti varnega in se popolnoma sprosti. Enako pomembno je, da psa med spanjem ne zbujamo, če ni resnično nujno. Ne samo, da s tem škodimo psu, zbujanje spečega psa je lahko nevarno, saj nikoli ne vemo, v kateri fazi in sredi kakšnih sanj ga bomo zbudili. Predvsem to velja za majhne otroke, saj je po nekaterih podatkih pogost razlog za ugriz ravno prebujanje psa med spanjem.

Pes mora imeti možnost umika na miren in udoben prostor, kadar želi. Prostor mora biti dovolj velik, da se lahko popolnoma raztegne.

Poleg kvalitetne hrane in za našega psa primerne aktivnosti je treba upoštevati tudi, da so naši psi socialna bitja in evolucijsko prilagojeni spanju v skupinah. Razlog za potrebo po skupnem spanju je verjetno ravno varnost, saj cikli spanja niso usklajeni (Adams et al., 1993) in je tako v skupini velika verjetnost, da je vedno nekdo buden in opozori na morebitno nevarnost. Raziskave na mladičkih so pokazale tudi, da tisti, ki so spali z drugim psom, niso motili spanca svojih lastnikov, medtem ko so tisti, ki so spali sami, jokali nekaj dni zapored (Taylor & Mills, 2005).

Spanje v bližini bitja, ki mu zaupajo, je za mladičke in negotove pse izjemno pomembno.

Spati ali ne spati skupaj s svojim psom?

Po podatkih ameriških in avstralskih raziskovalcev ima spanje z domačo živaljo tako prednosti kot slabosti (Krahn et al., 2015, Smith et al., 2014). V raziskave so bili vključeni ljudje, ki so v svoji postelji ali v spalnici gostili svoje ljubljenčke, med katerimi so bili večinoma psi in mačke, vendar so bile vključene tudi papige in druge domače živali. Večji del ljudi je ocenilo svoje spanje kot bolj kvalitetno zaradi prisotnosti živali, manjši del pa se je pritožil nad motnjami spanja. Velik del slednjih je spal v prisotnosti več kot ene živali, kar poveča možnost, da nas bo ena od živali zbudila. Zatorej - odgovor je odvisen od vas. Če se dobro počutite v postelji, ko poleg vas spi vaša žival, potem vsekakor. Če ne, je treba najti drugačno rešitev, ki pa bo ugodna tako za vas kot tudi za vašo žival.

Psi se našemu ritmu prilagajajo bolje kot ostale živali. Kljub temu, če imamo več kot enega psa, je (mogoče) smiselno, da imajo psi svojo udobno posteljo, saj imajo za varnost drug drugega, mi pa bomo (mogoče) bolje spali. Zame ni bilo nikoli vprašanja - vsi moji psi so vedno spali pri meni. Enako je veljalo za mačke, dokler je bila ena ali dve. Če jih je bilo več, pa so bile naseljene v drugih prostorih in je bila spalnica zanje vedno (!) zaprta.

Tudi in predvsem Diego spi pri meni. Predvsem zato, ker je tako zelo negotov in prestrašen pes, da ne more spati, če je sam. Ko je prišel k meni, je dobesedno spal na meni. Sčasoma se je to omililo in je spal tesno ob meni ter čez čas v moji bližini. Počasi se kaže še večji napredek in ravno danes se je odločil, da bo noč prespal v dnevni sobi, kar je redkost. Razlog mi ni popolnoma znan, sem pa vesela, da se počuti tako varnega, da se lahko vsaj občasno preseli v drugo sobo. Kljub temu ima in bo vedno imel možnost priti nazaj k meni v posteljo, če to potrebuje.


Viri:

Adams, G.J. et al. (1993): Sleep-wake cycles and other night-time behaviours of the domestic dog Canis familiaris, Applied Animal Behaviour Science , Volume 36 , Issue 2 , 233 - 248

Bentivoglio M, Grassi-Zucconi G.(1997): The pioneering experimental studies on sleep deprivation. Sleep, 1997 Jul;20(7):570-6.

Alkadhi K., Zagaar M., Alhaider I., Salim S., Aleisa A.(2013): Neurobiological consequences of sleep deprivation.Curr Neuropharmacol. 2013 May;11(3):231-49. 

Krahn, Lois E. et al.(2015): Are Pets in the Bedroom a Problem?, Mayo Clinic Proceedings , Volume 90 , Issue 12 , 1663 - 1665

Taylor, K. & Mills, D.S. (2005): The Control of Puppy (Canis familiaris) Disturbance of Owners at Night. Current issues and Research in Veterinary Behavioral Medicine: Papers presented at the 5th International Veterinary Bahavior Meeting, p. 27 - 30.

Smith B., Thompson K., Clarkson L., Dawson D. (2014): The Prevalence and Implications of Human–Animal Co-Sleeping in an Australian Sample. Central Queensland University, Appleton Institute, Australia, Nov 16, 2014 

Turid Rugaas, International Dog Training Education 2014/2015