Ja, kristusove gate, no ...

... je preklinjala moja prijateljica, kadar je bila situacija pretežka za običajne kletvice. V taki situaciji sem se zdaj znašla jaz, ker je Diego že nekaj dni na podporni hormonski terapiji. Zaradi vnosa dodatnih hormonov je v njegovem telesu prišlo do občutne spremembe in zaradi porušenega ravnovesja v telesu je ves iz sebe. To pomeni, da smo se vrnili k lajanju, tuljenju, cviljenju, zaletavanju in zaganjanju v vse, kar si drzne premakniti se v njegovem vidnem polju. Vrnili smo se tudi na izjemno potrebo po stiku, zato je praktično prilepljen name, to pa je seveda izjemno naporno in utrujajoče. Trajalo bo, dokler se v njegovem telesu ponovno ne vzpostavi hormonalno ravnovesje.  

Kako se je začelo? Kot sem omenila že v prejšnjem zapisu Diegovega bRloga, sem takoj po poslušanju predavanja znamenite strokovnjakinje Turid Rugaas obiskala veterinarja, ki je bil brez večjega pregovarjanja Diegu pripravljen vzeti kri za testiranje delovanja ščitnice. Žal pa je testiral prisotnost le dveh hormonov (TSH in T4), ki sama po sebi pri potrjevanju ali izključevanju težav s ščitnico nimata nobene vrednosti. Na podlagi tega je zaključil, da je z delovanjem Diegove ščitnice vse v redu.

Testiranje prisotnosti samo dveh hormonov (TSH in T4) ne pokaže, ali ima pes težave s ščitnico ali ne.

Ko govorimo o težavah s ščitnico pri psih, mislimo predvsem na motnjo, imenovano hipotiroidizem (stanje zmanjšanega delovanja ščitnice, zaradi česar telesu primanjkuje hormonov za normalno delovanje). Kljub pogostosti te motnje večina skrbnikov psov zanjo še ni slišala, kaj šele, da bi znali prepoznati njene znake, pa tudi veterinarji imajo pri tem velike težave, in to iz več razlogov. Ščitnica v telesu nadzoruje presnovo in preko tega praktično vse celice in njihove funkcije. Njeno nedelovanje se tako lahko pokaže na katerem koli delu ali nivoju telesa, to pa pomeni cel spekter kliničnih znakov. Ker se moteno delovanje ščitnice kaže podobno kot mnoge druge bolezni in motnje, je razbiranje rezultatov testov, tj. prepoznavanje vzroka težav, za veterinarje težavno. Tisti res značilni znaki, ki jih veterinarji prepoznajo kot hipotiroidizem – povečanje telesne teže, otopelost, preobčutljivost za mraz, slaba kakovost kože in dlake –, pa se pokažejo šele, ko je poškodovane ali uničene že 70 % ali še več ščitnice. Med zgodnjimi znaki, ki nakazujejo na težave s ščitnico, so nenavadno vedenje, pomanjkanje koncentracije, razdražljivost in agresivno vedenje, neodzivnost, fobije, pridobivanje telesne teže kljub zmanjšanemu vnosu kalorij in preobčutljivost na hrano.  Pojavi se lahko le eden od naštetih znakov, njihova kombinacija ali pa vsi. Od sedmih naštetih zgodnjih simptomov hipotiroidizma jih Diego izkazuje pet, a to za marsikaterega veterinarja še vedno ni dovolj.

Po posvetu s strokovnjaki v tujini sem Diega ponovno testirala. Tokrat smo kri poslali v Nemčijo, v laboratorij, ki ima izkušnje s testiranjem krvi, ustrezne protokole in primerne referenčne vrednosti za pse. Testi so pokazali, da imajo praktično vsi Diegovi parametri izredno nizke vrednosti in da so nekateri celo na spodnji meji. Pri tako mladem psu, in to tako aktivnem, kot je Diego, pa bi se njihove vrednosti morale gibati v drugi polovici referenčnih vrednosti.

Diegovi nemški testi

Po ponovnem posvetu s strokovnjaki v tujini smo se odločili za trimesečno terapijo s sintetičnim nadomestkom hormona T4. Po približno osmih tednih pa bo treba stanje ponovno preveriti, saj je odmerek treba prilagoditi vsakemu psu posebej. Ob rednem jemanju zdravila, izogibanju določenim vrstam hrane – prepovedano je uživanje pšenice, koruze, soje, mleka, jajc, zelo malo je lahko brokolija, cvetače in zelja, surovo meso pa mora biti predhodno zamrznjeno –  in prilagojenem odmerku zdravil se stanje uravnovesi v približno treh mesecih. Hipotiroidizem, ki je posledica poškodbe ščitnice oziroma motnje v njenem delovanju, pa je stanje, ki traja vse življenje. Zato je treba tudi  zdravila običajno jemati vse življenje.

Tabletke so majhne in nevtralnega okusa, zato nima Diego nobenih težav z njihovim zauživanjem.

Kadar ima slab dan, pa tabletko skrijem v priboljšek, in ga z veseljem poje. Pri tem pazim le, da se izogibam prepovedanim živilom.

Vir in priporočeno branje: The canine thyroid epidemic, avtorice Jean Dodds. Veliko informacij pa najdete tudi na njeni spletni strani.