Moja zgodba: Srečen pes ali šov za druge?

Petra Bernik, dolgoletna inštruktorica v pasji šoli, je bila na mojo prošnjo pripravljena deliti zgodbo o poti do srečnega življenja s svojo psičko Roo. Upam, da boste v zapisu uživali tako kot jaz.


Utrujen pes je srečen pes. Stavek, ki ga lastnik psa v sodobni kinologiji sreča za vsakim vogalom. Sama sem ga z nakupom drugega psa tudi popolnoma ponotranjila in ga živela dan za dnem. Razloženo mi je bilo, da je potrebno psa - da bo priden in srečen - fizično zaposliti z dejavnostmi kot so tek ob kolesu, metanje in prinašanje žogic, frizbija, agility, dolgi aktivni sprehodi in tudi mentalno, kot primer pa je bilo največkrat podano učenje raznoraznih trikov. Slišalo se je razburljivo - preživljanje časa s psi mi je bilo vedno všeč, še posebno, če to pomeni, da je tako razgibano. Odločila sem se, da bo moj pes res srečen - počel bo vse to in še več. Pa je bil res?

Strmeč pogled in dvignjena taca dajeta vedeti, da Roo ni sproščena. (Foto: Petra Bernik)

Ti loviš!

Igra je izjemno pomemben del življenja našega štirinožnega spremljevalca. Čeprav poznamo različne oblike igre, ki je lahko samostojna (z igračami, predmeti), s človekom ali s sovrstniki, je predvsem slednja ena pomembnejših. Psi so družabna bitja in za polno, zadovoljno in srečno življenje potrebujejo druženje, bivanje in igro z drugimi psi.

Priklon je eden izmed najbolj jasnih znakov, da so vsa nadaljna dejanja mišljena igrivo.

Vzgoja reaktivnega psa

Ko govorim o reaktivnem psu, imam v mislih psa, ki se zelo hitro odzove na dražljaje iz okolja ali drugače povedano - ima nizek prag vzdražnosti. Največji problem v naši družbi predstavlja negativen odziv na pse in/ali ljudi, ker je po naših merilih to nesprejemljivo. Poleg tega se bom omejila na reaktivnost iz strahu. To že samo po sebi pomeni, da je potrebno najprej poiskati in razumeti vzrok reaktivnosti, preden se lotimo njenega odpravljanja.

Reaktiven pes je pes z nizkim pragom vzdražnosti (toleranca za dražljaje).

Vzpostavljanje dominance med mladiči?

Čeprav je že avtor osnovne teorije dominance, temelječe na raziskavah volkov v ujetništvu, povedal, da je napačno interpretiral oziroma prenesel opazovanja na volkove v naravi, se teorija še kar trdovratno drži med kinologi in lastniki psov.

V leglu se mladiči naučijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ter kateri je najboljši način za dosego cilja.

Hranjenje iz roke

Hrana je osnova za preživetje vseh živih bitij, ne glede na to, ali gre za ljudi, pse, hrčke, gobe ali rastline. Brez hrane ne preživi nihče. Zatorej je hrana izjemno močan motivator za vse pse, vsa njihova dejanja in vedenja. Odtegovanje hrane je za psa stresno in dolgotrajen stres vodi v vedenjske težave.

Ne govorimo o občasnem priboljšku (ali v tem primeru o zgodovinskem dogodku, ko je Diego prvič poskusil lubenico), ampak o tem, da nekateri psi dobivajo vso ali večino svoje hrane zgolj iz roke vodnika.