 |
| V leglu se mladiči naučijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ter kateri je najboljši način za dosego cilja. |
Znanstveniki, ki so teorijo dominance poskušali umestiti v odnose znotraj skupine psov, so naleteli na težave. Ugotovili so, da dominantna žival ne zmaga vedno v boju za dobrino, kot je na primer kost (Parker & Rubenstain, 1974). Zato je bilo treba teorijo prilagoditi in izraz dominanca razširiti. Tako so ločili socialno dominanco (status) in dominanco za dobrine (hrana, ležišča) (Scott & Fuller, 1965; Bernstein 1981). Kljub temu se opažanja še vedno niso povsem skladala s teorijo, saj se je včasih izkazalo, da ima več psov enak status oziroma se njihov status pogosto spreminja.
Še večje težave so se pokazale pri preučevanju razvoja dominance oziroma vzpostavljanja statusa in hierarhije znotraj legla, med mladiči. Prve znake vzpostavljanja odnosov, ki bi jih lahko poimenovali vzpostavljanje hierarhične lestvice, sta Scott in Fuller (1965) opazila pri treh do štirih tednih starosti. Po teoriji dominance naj bi se že v tej starosti začeli razvijati odnosi, ki se zaključijo z utrjenim statusom alfa mladiča, ki ima nadvlado nad vsemi in si vedno izbori najboljše mesto, najboljšo igračo in ima prvi dostop do hrane. Mnogi vzreditelji in tudi pasji inštruktorji zaradi tega menijo, da je treba leglo mladičev čim prej ločiti, da se prepreči tendenca po dominanci. Žal se na račun tega dela mladičem velika škoda.
Problem pri poskusu razlage razvoja dominance nastane, ko začnemo primerjati odnose med pari v leglu in spreminjajočo se pozicijo osebkov v tako imenovani hierarhični piramidi. Raziskave Nightingela in Hoskina (1991) so pokazale izjemno nestabilnost v odnosih - status mladiča znotraj legla se je lahko izmenjaval že v posameznem dnevu. Določen osebek je lahko padel z vrha statusne lestvice na dno in priplezal nazaj na vrh v samo nekaj urah. Pri boju za prevlado nad igračo ni bilo prav nobenega kazalca, ki bi povedal, kdo bo v trenutni igri zmagal in obdržal igračo.
Zaradi vseh neskladij in težav pri prilagajanju dejanskega stanja teoriji dominance je jasno, da gre za nekaj drugega. Pretepi, prepiri, igre in vsi ostali odnosi med mladiči v leglu so samo to - odnosi med mladiči v leglu. Mladiči preizkušajo meje, se učijo kaj se sme in česa ne, česa so sposobni in kako lahko svojo taktiko izboljšajo, da dobijo tisto, kar želijo.
 |
| Če je mladič pri igri pregrob, se v leglu hitro nauči, da se drugi z njim ne bodo želeli igrati na ta način. |
Seveda so med mladiči razlike. Tako kot med nami, ljudmi. Eni so bolj objestni, bolj živahni, bolj pogumni, drugi so bolj zadržani, mirni, tihi. Zelo verjetno te karakterne lastnosti vplivajo na njihovo kasnejšo vlogo v skupini ali krdelu. Še bolj pa na njihovo vlogo in predvsem izkoriščanje vsega potenciala, ki ga posamezen osebek ima, vplivajo izkušnje, ki si jih naberejo v zgodnji mladosti med svojimi bratci in sestricami. Drugi mladiči v leglu posamezniku pokažejo, kdaj je njegovo vedenje sprejemljivo in kdaj bodo igro prekinili, če se objestnež ne bo obnašal bolj primerno ali uvidevno. Če to ne zadostuje, je tam vedno mama, da poseže vmes, ko se prepir stopnjuje čez mejo. Mama je tam tudi zato, da jih nauči sodelovanja in spoštovanja mej drug drugega.
Teh izkušenj ne more nadomestiti še tako izkušen skrbnik psa ali še tako dobra pasja šola. Če mladička prekmalu odvzamemo iz legla, smo mu naredili nepopravljivo škodo. Ne počnite tega zaradi napačnih informacij in prepričanj o že davno ovrženi teoriji dominance.
Viri:
- Parker, G.A. & Rubenstain, D.L. (1974): Role assessment, reserve strategy, and aquisition of information in asymmetrical animal conflicts. Animal Behaviour, 29, 221-40.
- Bernstein, I.S. (1981): Dominance: the baby and the bathwater. The Behavioural and Brain Sciences, 4, 419-57.
- The domestic dog: it's evolution, behaviour, and interactions with people. Ed. James Serpell, Camridge University Press (1995).
Na Diegovem bRlogu preberite tudi:
Ni komentarjev:
Objavite komentar