Ti loviš!

Igra je izjemno pomemben del življenja našega štirinožnega spremljevalca. Čeprav poznamo različne oblike igre, ki je lahko samostojna (z igračami, predmeti), s človekom ali s sovrstniki, je predvsem slednja ena pomembnejših. Psi so družabna bitja in za polno, zadovoljno in srečno življenje potrebujejo druženje, bivanje in igro z drugimi psi.

Priklon je eden izmed najbolj jasnih znakov, da so vsa nadaljna dejanja mišljena igrivo.

Da je igra res igra, mora vsebovati nekaj elementov. Med njimi sta sproščeno okolje in vključevanje brez prisile. Igra mora biti zabavna, kar pomeni, da se mora vloga poraženca in zmagovalca neprestano menjati.

Močnejši partner izenači možnosti

Tudi, če igra poteka med dvema neenakovrednima partnerjema (na primer med mladičem in odraslim psom ali med psom velike in psom majhne pasme), se močnejši partner potrudi, da izenači možnosti. Pretvarja se, da je manjši, počasnejši ali bolj neroden. Večji pes se uleže na tla in pusti manjšemu, da skače po njem. Hitri psi drncljajo in se celo ustavijo, da jih partner lahko dohiti. Če se ne bi, bi se počasnejši pes take igre kmalu naveličal.

Diego med tekom preverja, ali ga Popo še dohaja. Če ga ne, tek upočasni.

Komunikacija med igro

Vsi psi, vključeni v igro, neprestano signalizirajo, da so njihovi napadi, ugrizi in lovljenje partnerja še vedno samo igra. Med te signale spadata jasen priklon in široko odprt gobec. Če je partner narobe razumel "napad" ali "ugriz", ali je bil ugriz ali udarec premočen, se znajo psi tudi opravičiti. To nikakor ne pomeni, da imajo slabo vest, ker so bili pregrobi. Opravičilo je le sredstvo, s katerim dosežejo, da se igra nadaljuje.

Kaj pa, ko igra ni simetrična?

Če bi bil svet pravičen, bi v igri veljalo pravilo, da se vloge izmenjujejo enakomerno, oziroma, da ima vsak izmed partnerjev enako število napadov in obramb. Ne glede na starost, velikost ali pasmo, v resnici pogosto ni tako. Vsak pes ima svoj najljubši način igre, vsak ima svoje izkušnje in svoj karakter ter sposobnosti. Zato je igra večkrat nesimetrična. Bolj kot je nesimetrična, večja verjetnost je, da se drugi partner iz igre umakne.

Čeprav bi lahko katerikoli od mladičev vzel žogico zase, sta se oba odločila za nežno igro vlečenja in podajanja.

Pes, ki predolgo ali prevečkrat vztraja v vlogi napadalca ali zmagovalca, ima manj možnosti za igro in hitro izgublja partnerje v igri. Zato je izjemnega pomena, da se taki psi čim večkrat družijo z drugimi, čim bolj različnimi psi, da se naučijo vljudnega druženja in igre. Življenje brez igre in brez prijateljev namreč ni vredno besede življenje.