Prazniki niso stresni le zaradi petard in ognjemetov

Konec decembra se hitro približuje, ljudje so vedno bolj vznemirjeni in veseljaško razpoloženi. V naši okolici je zaenkrat še bolj ali manj mirno. Nekaj kilometrov stran pa poteka tradicionalni božični sejem, kar privabi ljudi od blizu in daleč. Mesto je pisano in polno navdušenih, zabave željnih ljudi, bleščijo se lučke vseh oblik in barv, iz različnih koncev prihaja raznolika, glasna glasba in v zraku je zaznati močan vonj po kuhanem vinu in slaščicah. Na mojo veliko žalost vso to zabavo (pre)večkrat prekine oster lajež ali glasen otroški jok.

Med prazniki pazite, da koščki hrane ne "padejo" pod mizo prevečkrat.

Tudi največji med psi redkokdaj vidijo višje kot meter od tal. Če se postavite v njihovo kožo in si samo zamislite, da hodite med velikani, ki v prazničnem stanju tacajo vsepovsod, se zaletavajo v druge velikane in v vas ter vas mimogrede tudi nekajkrat pohodijo, medtem ko vas vaš velikan neusmiljeno vleče za seboj, si lahko predstavljate, da bi to znala biti precej travmatična izkušnja. Zdaj pa prištejte še glasno glasbo, kričanje ljudi, množico novih (pogosto neprijetnih) vonjav, bliskajoče in utripajoče luči in kmalu postane razumljivo, zakaj je naš Fifi kar naenkrat bolj vznemirjen, prestrašen, reaktiven in zakaj se tako čudno obnaša. Ne pozabite, da psi slišijo in vohajo mnogo bolje kot ljudje, nimajo pa razumevanja o tem, kaj prazniki pomenijo.

Psi ne razumejo praznikov. Center mesta v prazničnem vzdušju jim predstavlja grozo.

Ko psa enkrat izpostavite taki izkušnji, lahko pusti posledice celo življenje. Vaš pes se bo naučil, da so določene situacije in določeni ljudje (zanj) nevarni. Naučil se bo, da vam v določenih situacijah ne more zaupati in da mora zase poskrbeti sam. Ko bo to novo znanje prenesel v za vas bolj običajne situacije, boste kar naenkrat imeli psa z »vedenjskimi težavami«. »Moj pes je navajen in v množici uživa« ne obstaja. Seveda, nekateri psi se s stresom spopadajo bolje kot drugi. Nobenemu, ampak prav nobenemu, psu pa center mesta v največji evforiji ne predstavlja zabave in užitka. Največ, kar lahko rečete je, da vaš pes dogajanje pasivno prenaša zato, da vam ugodi. Kar pa vsekakor ni pošteno do vašega kosmatega spremljevalca.

Drama prazničnih dni se za naše pasje spremljevalce ne konča pri grozljivem izletu v center mesta. Kar naenkrat skozi domačo hišo prehajajo trume neznanih in glasnih ljudi. Domači ljudje so vznemirjeni, tekajo po hiši v vseh smereh, iz omar vlečejo različne stvari (med katerimi se kdaj znajde tudi kakšna dobrota ob kateri se pocedijo sline), ponovno se vsepovsod pojavljajo tiste utripajoče lučke in čudne vonjave. Stres in napetost je čutiti v zraku. Včasih se napetost ob prihodu neznanih ljudi še povečuje, dokler ne pride do eksplozije kričanja. Našemu psu se niti sanja ne, da je ta vznemirjenost del prazničnega vzdušja, da je kričanje del veseljačenja in da so tisti čudni, neznani ljudje v bistvu naši sorodniki.

Poleg vse zmede okoli praznovanj v hiši ali v mestu je pogosto podrta tudi vsakodnevna rutina. Spremeni se čas sprehodov, čas hranjenja, s psom se ne igramo toliko časa kot običajno ali pa smo med ukvarjanjem z njim z mislimi drugje. To doprinese k občutku izgubljenosti in nesigurnosti našega psa.

Psa, ki potrebuje našo podporo in našo bližino, ne ignoriramo.

Kaj lahko storimo, da bo našemu štirinožnemu prijatelju praznični čas manj stresen?

1. Naše počutje je za pse izjemnega pomena, saj jim predstavljamo vzor in vir informacij o dogajanju, ki ga pogosto ne razumejo. Zato bodimo pozorni na lasten nivo stresa. Ko začutimo, da smo živčni, manj tolerantni ali zaskrbljeni, se za trenutek ustavimo, globoko vdihnimo, naredimo nekaj vaj za sprostitev ali meditiramo. Karkoli nam pomaga, da se malo sprostimo. 

2. Čez dan mu ponudimo možnost, da sprosti nabrano energijo. Poleg sprehodov mu ponudimo miselne igrice, možnost za žvečenje in delo z nosom (lahko preprosto iskanje priboljškov). Zelo koristna je lahko tudi nežna masaža ali samo umirjeno božanje, pri čemer pa se moramo res posvetiti psu. Čohanje, medtem ko gledamo televizijo, ne šteje.

3. V prazničnem času je zelo pomembno, da psu ponudimo prostor, kamor se lahko pred hrupom umakne. Če nas skrbi, kako bo sprejel obiske, ga omejimo z (otroško) ograjico, da nas bo vseeno lahko videl, ni pa potrebno, da je aktivno udeležen v dogajanju. 

4. Čeprav je na prehrano potrebno paziti vedno, je predvsem v prazničnem času pomembno, kakšno hrano dobiva naš pes. Pazimo, da ni deležen prevelike količine »priboljškov« z naše mize. Pomagamo mu lahko tudi z raznimi dodatki, med katerimi so vsekakor dobrodošli prebiotiki in probiotiki. Prav tako lahko k sproscenosti veliko pripomorejo pasji feromoni ali naravni pripravki za pomirjanje.

5. Bolj ko se prazniki približujejo, večja je nevarnost pretiranega hrupa, petard in ognjemetov v naši bližini. Načrtujmo sprehode tako, da bodo v času, ko je zunaj najmanj ljudi in najmanj nevarnosti, da nas kaj preseneti. Če živite v strnjenem naselju in imate možnost, mogoče ni slabo razmisliti o sprehodih, kamor se zapeljete z avtomobilom. 

Varen, temen in miren prostor, kamor se pes lahko umakne od vsega hrupa, je lahko razlika med katastrofo in prijetnimi prazniki. 

6. V času pokanja psa ne puščamo samega. Na voljo naj ima del hiše ali stanovanja, ki je najbolj zvočno izoliran (pogosto tak prostor psi sami izberejo) in kamor se lahko umakne, če želi. Nikakor ga ne zapiramo v kletko ali sobo, saj bo morda potreboval našo tolažbo oziroma podporo. Ob nenadnem poku poskušamo ostati kar se da mirni in zvok ignorirati. Če pes pride k nam v zavetje, ga z dotikom pomirimo, vendar se ne vznemirjamo in z njim ne sočustvujemo. Če bomo mi v skrbeh za našega psa, lahko situacijo poslabšamo, saj nas opazujejo in nevarnost ocenjujejo tudi na podlagi našega odziva. 

7. Če imamo psa nameščenega v zunanjem pesjaku, mu vsaj za nore praznične dni poiščimo prostor v hiši, kjer je varnejši pred hrupom in neprijetnimi izkušnjami.