Pripravljeni na zimo?

Temperature so se v zadnjih dneh spustile proti ali celo pod ničlo. Pri nas so zapadle tudi že prve snežinke. Večina med nami je poletne oblekice potisnila na konec omare in v ospredje postavila puloverje in bunde. Kaj pa ste pripravili za vašega psa?

Zima  je čudovita, nanjo pa se moramo pripraviti.

V naravi živali naredijo podobno kot mi: poletni kožuh zamenjajo za zimskega, dlaka je gostejša in daljša. Običajno pridobijo tudi nekaj teže, ker je tako lažje ohranjati telesno toploto pri nizkih temperaturah. Psi, ki so bili vzrejeni v hladnejšem podnebju in živijo na prostem, morajo narediti enako. Ker smo mi tisti, ki določamo, kaj bodo jedli in kje bodo spali, moramo poskrbeti, da jim je to omogočeno. To pomeni, da jim moramo zagotoviti bolj kalorično hrano, da imajo dovolj energije, da se pripravijo na zimo, in primerno, izolirano zavetje, kamor se lahko umaknejo pred zunanjimi vremenskimi razmerami.

Psom, ki živijo z nami v ogrevani hiši ali stanovanju, se naravni cikel podre, četudi so na svet prišli s primernim kožuhom. Menjavanje dlake je omiljeno, poln zimski kožuh se ne razvije. Psi, ki so bili vzrejeni v toplejših podnebjih, pa imajo pogosto kratko dlako brez podlanke. Torej jih nič ne varuje pred mrazom v naših krajih. Zato moramo mi poskrbeti, da jim je toplo. To naredimo s primernim plaščkom.

Kakšen je primeren plašček? 

Na mraz najbolj občutljivi deli pasjega telesa so sklepi, prsni koš in trebuh. Zato primeren plašček prekriva te dele. Plašček mora torej prekriti ramenski del in mora biti dovolj dolg da prekrije tudi kolke do zadka. Vendar to ni dovolj, pokriti mora tudi prsni in trebušni del, kjer je dlaka najbolj redka, torej mraz najlažje prodre v telo. Seveda moramo pri tem paziti, da plašček psa ne veže okoli vratu in nog, hkrati pa ni prevelik, da psa ne bi oviral pri gibanju. Pozorni moramo biti tudi na material, ki naj bo prijeten na otip, povzroča čim manj šumenja in seveda služi namenu (zaščita pred vetrom, mrazom in padavinami).

Tudi Diego potrebuje plašček.

Kateri psi potrebujejo plašček?

Najbolj občutljivi so mladički, ker še nimajo popolnoma razvite sposobnosti uravnavanja telesne temperature. Ta sposobnost se zmanjša tudi s starostjo, zato so na udaru tudi seniorji. V kategorijo občutljivih pa spadajo vsi majhni ali veliki kratkodlaki psi, predvsem tisti, ki nimajo podlanke.

Kako lahko še pomagamo?

Ker je temperaturna razlika med toplim stanovanjem oziroma hišo in zunanjostjo lahko tudi več kot 20 stopinj, lahko pred odhodom zmasiramo mišice našega psa, predvsem, če našega štirinožca ne bomo zavarovali s plaščkom.

Če imate možnost, pred odhodom s svojim psom počakajte nekaj minut v hladnejšem prostoru (npr. v garaži ali na hodniku), da se telo postopoma navadi na zunanji mraz. Tako bo sprehod prijetnejši, saj za psa prehod iz toplega doma ven ne bo predstavljal temperaturnega šoka. Kljub temu z dolžino sprehoda ne pretiravajte.

Kaj pa tace? 

Pasje tace so seveda bolj utrjene kot naša stopala. Na blazinicah imajo debelejšo kožo in tace pokrite z dlako. Kljub temu so izpostavljene mrazu, dežju, snegu, ledu in soljenim cestam. Zato morajo biti v dobrem stanju. Ne smejo biti suhe, razpokane in/ali ranjene. Najboljša zaščita pred zoprno soljo, s katero pozimi posujejo pločnike, so dobro vzdrževane tace. Dodatno jih zavarujemo tako, da po vsakem sprehodu z njih speremo vso sol in ostalo, kar bi jim lahko škodovalo.

Diegove tačke pregledujem in po potrebi mažem vse leto, v zimskem času pa kremo vtirava tri do štirikrat na teden.

Kljub vsem ukrepom in trudu, da bi našim štirinožnim prijateljem zagotovili čim prijetnejše sprehode, vseeno upoštevajmo, da so dež, sneg, mraz in plundra ravno tako neprijetni zanje kot za nas. Nekaterih psov dež in sneg ne motita, drugi pa si enostavno ne marajo zmočiti tačk. Poslušajmo jih, upoštevajmo jih in jih ne silimo v nekaj, česar ne marajo. Če vaš pes ne mara mrzlih in deževnih dni, lahko takrat skrajšate sprehode in izkoristite čas za dodatno crkljanje na toplem in mehkem kavču.