Pasji bonton

Z Diegom imava težave tudi z ljudmi. Predvsem takimi, ki se ne vedejo običajno. Poleg raznih kapuc, kap, palerin, bergel in podobne opreme, ga najbolj zmotijo nekulturni ljudje.

Ne dolgo nazaj se nama je zgodilo, da se je neka tetica odločila, da se njej ne da hoditi po temu namenjeni poti, ampak se bo raje prerinila čez zaplato trave mimo naju na drugo stran ceste. V ta namen je morala stopiti tik za najinim hrbtom. Ko je to naredila, se je seveda Diego na smrt ustrašil in odreagiral z lajanjem. Tetica je bila ogorčena, kričala na ves glas in nama grozila s Policijo (ki bi je bila jaz v resnici prav vesela, da zabeležijo tale napad na naju).

Kaj se ti mora poditi po glavi, da stopiš psu, ki je zatopljen v vohanje po tleh, dober meter za ritjo, ne vem. Pa ni osamljen primer. Nekaj tednov nazaj se nama je pripetilo še nekaj bolj bizarnega. Z Diegom stojiva sredi ne tako zelo velikega travnika. On voha in raziskuje, jaz skeniram okolico. Kar naenkrat opazim tetico, ki se nama s hitrimi koraki približuje. Niti na kraj pameti mi ni padlo, da sva midva njen cilj. Nenadoma se tetica rahlo zniža, nagne naprej, razširi roke in z grulečim glasom ogovori Diega in mu razloži, kako zelo lušten kužek je. Diega je skoraj kap zadela. Seveda je lajal, tulil in norel. Seveda je bila tetica skrajno užaljena in sodeč po njenem izbruhu, se ji niti približno ni sanjalo, kaj je naredila narobe.

Prav neverjetno je, kako znamo ljudje zelo hitro našteti pravila lepega obnašanja, ki bi se jih moral držati vsak pes, predvsem pa tisti v mestnem okolju. Večina pa je grozno presenečena, ko slišijo da obstaja tudi pasji bonton. Da, tudi psi se držijo pravil lepega obnašanja. Če želimo imeti z njimi dober odnos, se jih moramo držati tudi mi. Meni je prav nepojmljivo, kako zelo potrpežljivi so psi z nami, čeprav kršimo pravila vsak dan, dan za dnem in to celo tista najbolj osnovna. V nasprotju s psi pa ljudje nimajo prav nobenega potrpljenja.

Tri osnovna pravila, ki bi se jih morali držati vsi, vključno z majhnimi otroki, če so v stiku s psom (čeprav domačim), bi bila naslednja:

1) Približevanje v polkrogu

Največja napaka, ki jo delamo ljudje, je približevanje naravnost proti psu. Ne samo, da je strašno nevljudno, je tudi precej grozeče. Zato nekateri psi odreagirajo obrambno in so hitro označeni za agresivne, čeprav nam tako samo sporočajo, da  smo prekoračili mejo. Če opazujete dva odrasla, mirna psa pri spoznavaju, boste videli, da se približujeta drug drugemu v nekakšnem loku, pri tem pogosto upočasnita hojo in umikata poglede. Ko sta prepričana, da je bližina obema udobna, stegneta vrat in se tiho povohata. Če to primerjate s tetico, ki se nama je s hitrim korakom približevala, se sklonila, strmela v Diega in glasno grulila, si lahko predstavljate, kako nerazumljiva situacija je bila to zanj.

Počasno približevanje v polkrogu in nežno ovohavanje je prvo pravilo pasjega bontona.

2) Odmikanje pogleda

Za ljudi je pogled v oči izraz iskrenosti in izkazovanje pozornosti. Kljub temu nam je neprijetno, če nas kdo predolgo opazuje ali v nas celo strmi. Slednje velja tudi za pse, vendar je za njih že najkrajše zadrževanje pogleda nevljudno. Zato ima tudi toliko psov težave pri učenju šolske pozornosti, ko se od njih zahteva, da gledajo svojega vodnika v oči. Za pozornost ni potrebno, da vas gledajo v oči. Celo v obraz vas ne rabijo gledati, da so vas sposobni spremljati in da vedo, kaj želite od njih. Dovolj je, da vas ošvrknejo s pogledom.

Po drugi strani je umikanje pogleda eden prvih in pomembnejših miritvenih signalov, ki jih psi pokažejo v njim neprijetni situaciji. Kar poglejte fotografije svojih psov. Psom je namreč objektiv grozeč, neprijeten in jih spravlja v stres. Zato se ob naših poskusih fotografiranja vedno obrnejo stran oziroma vsaj odvrnejo pogled, da lahko vidimo očesno belino. Če se boste naučili opaziti ta znak v raznoraznih situacijah in ga upoštevali, vam bo vaš pes neskončno hvaležen in vajin odnos bo takoj za odtenek boljši.

Če pes (po)gleda stran, pomeni, da z nami ta trenutek ne želi stika. Zato počepnemo in mirno počakamo, da njegova radovednost premaga negotovost. 

3) Ne-sklanjanje nad psa

Ker smo ljudje višji od naših štirinožnih prijateljev, naš stik s psom običajno zgleda tako, da se sklonimo nad njega, stegnemo roko in ga pobožamo po najvišjem delu telesa - glavi. Vsa tri dejanja so v pravilih lepega pasjega vedenja prepovedana. Pravilen stik zgleda tako, da počakamo, da pes pokaže zanimanje za nas (in slej kot prej ga, saj so radovedni in imajo radi ljudi), se postavimo postrani (in se postrani tudi priklonimo, če je potrebno), po potrebi počepnemo in se psa narahlo dotaknemo po prsih ali boku. To ne velja samo za spoznavanje z neznanim psom, ampak bo tako vedenje cenil tudi vaš pes.

Drugače izjemno prijazna, mlada psička, ki obožuje ljudi, je na sklanjanje nad njo in trepljanje po vihru odreagirala z opozorilom.

Tri enostavna pravila, ki bi morala postati naša navada. Če bi se jih držali vsi, bi bilo precej manj tako imenovanih vedenjskih težav naših kosmatincev, precej manj ugrizov, psi bi bili bolj srečni, zadovoljni in samozavestni, njihovi skrbniki prav tako in svet bi bil mnogo lepši. V Diegovem imenu in imenu vseh psov vas prosim, da poskusite ta pravila najprej na svojem psu, nato jih poskusite upoštevati tudi pri drugih psih in, ko vam preidejo v navado ter boste občutili rezultate, prosim širite znanje naprej.