Oprsnica in ovratnica

Ko sem spoznala Diega, ni prenašal natikanja ovratnice, oprsnice, haltija in drugih pripomočkov, s katerimi so našega norčka poskušali obvladati. To je bila verjetno posledica tega, da Diego takrat ni prenašal dotika. Zakaj je bilo temu tako, je v resnici zgodba zase, vsekakor pa je bilo treba nekaj narediti v zvezi s tem.

Začela sva počasi. Diego se je moral naučiti dotika brez prisile, dobiti je moral občutek, da mu raznorazni trakovi, vrvice, ovratnice … ne predstavljajo ničesar hudega. Začela sva tako, da sem nanj počasi in za kratek čas polagala kratke trakove, povoje. Na začetku le za nekaj sekund, nato za par minut itd. Ko ga to ni več vrglo iz tira in se je navadil prenašati občutek povoja na svojem hrbtu, sem povoj na rahlo povila okrog njegovega vratu in prsi. Ponovno najprej le za nekaj sekund, nato za nekaj minut … Ko je povoj lahko prenašal dlje časa, sva začela z navajanjem na ovratnico in kasneje na oprsnico.

Ovratnico sem najprej raztegnila, kolikor se je dalo, ga zvabila s priboljškom in mu jo le položila okoli vratu. Potem sem ovratnico skrajšala tako, da mu je bila prav, in jo začela zapenjati. Velja seveda enako, kot prej – ovratnico je imel najprej na sebi le za nekaj sekund, nato za nekaj minut in ta čas sva počasi podaljševala. 

 

Najprej naj si pes ovratnico ogleda in jo prevoha. Če mu je že ta korak neprijeten, pustimo ovratnico na tleh in počakamo, da se ji sam približa in se z njo spozna.

Z eno roko psu ponudimo priboljšek, z drugo mu položimo ovratnico čez glavo.

 

Ovratnica naj bo tako raztegnjena, da se čim manj dotika psa.

 

Ko ima ovratnico okoli vratu, ga lahko še dodatno nagradimo.  Če se pri katerem koli koraku pes vede odklonilno, stopimo z vajo en korak nazaj.

Z oprsnico je bilo podobno – najprej sem mu jo dala čez glavo. Ker je bil navajen na ovratnico, ta korak ni predstavljal težave, sledi pa še zapenjanje okrog prsnega koša. Pri tem je bilo za našega občutljivčka pomembno, da se nisem sklanjala nadenj, ampak sem vse počela čepe. Pri tem sem bila ves čas pozorna na to, da je imel oprsnico na sebi le toliko časa, da ga še ni motila. 

 

Pri oprsnici je postopk enak - najprej ponudimo priboljšek in zvabimo psa, da položi glavo bližje oprsnici.

Za prvič je ta korak dovolj. Če pa presodimo, da pes nima težav, lahko nadaljujemo.

 

Zapenjanje oprsnice izvajajte čepe. Oprsnica mora biti dovolj velika, da jo z lahkoto zapnete tudi, če pes sedi. 

Prilgajoča se oprsnica in popuščen povodec.

Posebno opozorilo bi namenila navajanju mladičev na ovratnico in povodec, saj s začetki izrednega pomena. Če je prvi vtis dober, kasneje ne bomo imeli težav. Da se mladiču ovratnica, oprsnica in povodec ne zamerijo, je poleg že opisane postopnosti v začetku nujno, da na sprehodu mladiču sledimo povsod. Na povodcu namreč še ne zna hoditi in paziti moramo, da ga ne vlečemo tja, kamor mi želimo, da gre, pač pa mu pustimo, da okolico raziskuje. Ne samo, da si s tem prihranimo neželeno vlečenje na povodcu, ampak lahko psa nehote z vlečenjem in cukanjem tudi poškodujemo, posledice pa bo nosil celo življenje.

Neprimerna oprsnica - psa ovira pri gibanju in drgne kožo za komolcem, kar je boleče.

Kot vedno za sprehode in vsakdanjo uporabo priporočam oprsnico. Ovratnica naj služi le kot občasni pripomoček, ko drugače ne gre – npr. ko psa češemo, mu lahko nadenemo ovratnico, da ga zadržimo. Ovratnice so praktične tudi pri obisku veterinarja ipd., nikakor pa niso primerne za sprehode, saj lahko psa z nepravilno uporabo ovratnice nehote poškodujemo.

Priporočamo branje: Did you ever stop to think what happens under the collar?