Kaj potrebujejo mladički?

Pomlad je čas poplave mladičkov. Izkušnje iz zavetišč mi pravijo, da je to težko obdobje, saj zavetišča v tem času pokajo po šivih, ker se mnogo nezaželenih mladičkov znajde pred njihovimi vrati. Kljub temu pa je za posameznike, ki sprejmejo mladička v svoj dom, to čaroben čas. Mala, ljubka kepica, ki je odvisna od nas, ki nam sledi in nam zaupa. Vsaj dokler ne zraste. Takrat mnogi ugotovijo, da je pes zahteven, težaven, hiperaktiven, pogosto celo bolj, kot so pripravljeni ali sposobni obvladati. Kaj se je torej zgodilo? Kje je šlo narobe?

Množice, hrup, zabave in center mesta niso primerni za pse. V obdobju odraščanja lahko pustijo nepopravljive posledice.

Psi se ne rodijo problematični. Seveda ima, kot pri vsem v naravi, nekaj vloge genetika. Če kupimo psa iz slabe vzreje, od slabega vzreditelja, iz slabih razmer, kjer je pasja mama v slabih pogojih, potem seveda lahko pričakujemo, da bodo njeni mladički imeli težave. Ne samo zaradi slabih genov, ampak tudi zaradi neprimernega ravnanja z njimi v njihovih najobčutljivejših tednih življenja. To je torej prvi korak, ki ga lahko skrbnik psa naredi: poskrbi, da je pes iz dobre vzreje oziroma dobrih pogojev. Eden od znakov, da vzreditelj oziroma oseba, pri kateri vzamete mladička, ve, kaj dela, je, da mladičkov ne oddaja v nov dom pred 9. tednom starosti, ali vsaj ne pred 8. tednom, kar je pri nas določeno z zakonom.

Ko enkrat imate mladička doma, pa je na vas, da razumete, da ste domov pripeljali majhno, nebogljeno bitje, ki je popolnoma odvisno od vas in se šele razvija. Pripeljali ste mladička, ki je na razvojni stopnji dve ali tri leta starega človeškega otroka. Tako kot je verjetno vsem jasno, da je skrb za majhnega otroka zahtevna, da zahteva veliko prilagajanja, odrekanja in sprememb v našem življenju, tako bi nam zdrava kmečka pamet morala povedati, da enako velja za živalskega otroka. Taista pamet bi nam morala povedati tudi, da od mladička ne moremo pričakovati enake zmogljivosti, kot jo imajo odrasli psi. Sliši se zelo logično in malce nesmiselno, da o tem sploh pišem. Vendar ...

Previsoka pričakovanja in preobremenjevanje 

Pasji mladiček, ki smo ga pripeljali domov, je točno to - mladiček. Nima še razvite:

• sposobnosti regulacije izločanja urina in blata. Ne glede na metodo učenja je to fiziološki proces in sposobnost se razvije z določeno starostjo.
• mišične mase. Mišična masa se razvija počasi in s hojo (ne tekom ali skakanjem). Zato je popolnoma nerazumno pričakovati od mladička, da bo sposoben z nami hoditi na dolge sprehode ali celo teči ob kolesu. Mladička do starosti pol leta (6 mesecev) vodimo le na kratke sprehode, ki potekajo tako, da se giblje s svojim tempom in kjer sam želi. 
• sposobnosti koncentracije za daljši čas. Tako kot majhni otroci, so tudi pasji mladički sposobni obdržati pozornost le zelo kratek, omejen čas. Odvisno od starosti je to od nekaj sekund do nekaj minut. 
• koordinacije telesa in dokončno razvitih vseh čutil. 

Po vsakem vznemirjenju (igra, naš prihod domov), hranjenju in spanju moramo mladičku omogočiti opravljanje potrebe.

Srce se mi trga, ko poslušam ljudi, ki zahtevajo od dva (2) meseca starega mladička, da zadrži iztrebljanje medtem, ko so oni v službi. Če tega ni sposoben, ga zaprejo v kletko. Po možnosti tako majhno, da mora ubogi mladiček nato spati na mokrem, v svojem urinu. Ali pa zahtevajo od svojih mladičkov, da so v pasji šoli, kjer posamezno srečanje traja eno uro ali celo uro in pol, ves čas skoncentrirani in izvajajo zahtevane vaje odlično, brez napak. Če jih ne, so kaznovani. Ali ljudje, ki svojega štiri (4) mesece starega mladička vodijo na dolge sprehode ob kolesu, kjer mora revež preteči nekaj kilometrov, saj je "utrujen pes priden pes".  Če to vse skupaj ni mučenje, potem ne vem, kaj je.

Fizično preobremenjevanje lahko močno poškoduje gibalni sistem (kosti in mišice) in vodi v doživljenjske težave in bolečine. Čustveno in čutno preobremenjevanje lahko poškoduje možgane in vodi v kasnejše tako imenovane vedenjske težave.

Kaj torej pasji mladiček potrebuje?

• prva in najpomembnejša potreba, ki jo moramo izpolniti, je varnost. V vseh mogočih pogledih in z vseh mogočih zornih kotov. Mladiček se mora ob nas počutiti varnega. To ni samo varnost pred vsiljivostjo tujih ljudi in psov. Varno se morajo počutiti tudi ob nas, kar pomeni, da moramo biti predvidljivi. Kakršnakoli kazen odpade, saj z njo v našega mladička vgrajujemo negotovost in nezaupanje. 
• veliko spanja. Spati morajo med 18 in 20 ur na dan. Za kakovostno spanje potrebujejo bližino drugega živega bitja, ljudi ali psov. Nekoga, ki zagotavlja varnost, da lahko malček v miru zaspi. Premalo spanja vodi v vedenjske težave, kot je na primer prekomerno grizenje in uničevanje ali obsesivno lizanje. 
• hrano štiri- do petkrat na dan in svežo vodo vedno na razpolago (to sicer velja za vse živali). 
• več kratkih sprehodov. Vsekakor mu moramo omogočiti iztrebljanje po vsakem spanju, hranjenju in vznemirjenju. Kratek sprehod pomeni za štiri mesece starega mladička približno 15 minut. Z vsakim novim dopolnjenim mesecem starosti lahko sprehod podaljšamo za približno pet minut. Pri starosti enega leta (in tudi kasneje) naj običajen sprehod ne bi presegal 30 do 45 minut. 
• srečevanje z vrstniki (igro je treba nadzorovati in omejevati!) in odraslimi, stabilnimi psi. 
• možnost raziskovanja, opazovanja, preizkušanja, okušanja in možnost izbire.

Mladički za kvaliteten spanec potrebujejo bližino drugega živega bitja, ki poskrbi za varnost.

Igra in druženje z vrstniki sta pomembna, vendar ne smeta trajati predolgo, saj se mladički hitro utrudijo. Zadostuje nekaj minut.

Kaj ni primerno za mladičke?

• učenje poslušnosti
• jeza in kaznovanje
• množice in hrup 

O mladičkih bi se dalo napisati knjigo in verjetno jo enkrat bom. Nekatere točke, ki smo se jih v tem zapisu samo dotaknili, si bomo podrobneje ogledali v naslednjem Diegovem bRlogu.

Dodatne informacije:

Nekaj osnovnih informacij o mladičkih je strnjenih v tej zloženki.
Priporočeno branje: Julia Robertson (2013): Excercising your puppy, a gentle & natural approach